V torek, 23. septembra 2014 je od nas, po dolgem boju z neizprosno boleznijo,  odšel  slikar, grafik, esejist, humanist in pisatelj Maksim Sedej ml. 

 

Rodil se je leta 1935 v Ljubljani velikemu slovenskemu slikarju, grafiku in ilustratorju, Maksimu Sedeju, pri katerem si je pridobil osnove in pravila likovne izobrazbe ter ljubezen do umetnosti. Kot večini otrok pomembnih staršev, tudi njemu verjetno ni bilo enostavno ubežati očetovi karizmi vendar, ko se ozremo na njegov ustvarjalni opus vidimo, da je bil velik človek in umetnik prav posebne vrste in da mu je uspelo popolnoma stopiti iz sence in primeža očetove slave. Bil je vsestranski intelektualec, ki so mu  bila, kot le redko komu pri nas,  tudi v tujini na široko odprta vrata. Le-ta je prisluhnila njegovim idejam in je spoštovala njegov bojeviti intelektualni duh. Veliko je ustvarjal, neumorno je iskal in raziskoval področje humanizma, pisal je pesmi, eseje, razmišljujoč in poduhovljeno zazrt v kozmos, ki je bil pogosto del njegovega slikarskega opusa, se je prebijal v sfere, do katerih večina ne zmore. 

 

Maksim Sedej ml. Je bil skozi vse svoje življenje izredno aktiven. Bil je idejni vodja in ustanovitelj trenutno edine strokovne revije Likovne besede (1985), kater prvi urednik je bil. Bil je sekretar Društva slovenskih likovnih umetnikov (1968 do 1970) ter predsednik Društva likovnih umetnikov Ljubljana (1987 do 1989). Leta 1989 je prejel Župančičevo nagrado. 

 

V Angliji je bil od leta 2000 svetovalec za umetnost in humanizem generalnega direktorja IBC Cambridge CB2 3QP, kamor so ga povabili po izidu in prevodu njegove knjige »Štirje obrazi duše: razmišljanje o ciklusu slik«, v kateri je predstavil svoje umetniške vizije in bil je tudi  podpredsednik „World Congres – Science, Art and Communication” (Oxford 2008). 2007 pa je izdal pesniško zbirko »Vesolje v skrinji« kjer v uvodu razmišlja o slikarstvu.  Kljub kruti bolezni mu je letos avgusta še uspelo izdati zadnjo knjigo z naslovom »Misli, pesmi, risbe«, knjigo razmišljanj, poezije in njegovih likovnih del, ki je izšla v slovensko – angleškem jeziku. 

 

V Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov mu bomo vedno hvaležni za njegov trud in ga bomo pogrešali kot človeka, umetnika, predvsem pa bomo pogrešali njegovo neizmerno energijo. 

 

Olga Butinar Čeh, kustos ZDSLU

Ljubljana, 26. 9. 2014

 

* foto: Janez Konečnik