Okno umetnosti k sosedu: Jana Mihelj in Janez Kovačič, 9. april 2015
Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov v sodelovanju z Generalnim konzulatom RS v Celovcu pripravlja umetniško razstavo, v okviru projekta "Okno umetnosti k sosedu / Fenster zum Nachbarn, kjer bosta razstavljala člana ZDSLU, kiparka Jana Mihelj in akademski slikar Janez Kovačič. Odprtje razstavo je v četrtek, 9. aprila 2015, ob 18.00.
Predstavljamo umetnico in likovno ustvarjalko, ki je svoje delo usmerila v glavnem kiparstvu in predvsem v keramično umetnost. Keramika, ki je bila v uporabi že pred 20.000 leti, tako so datirani najdeni predmeti v kitajski provinci Jiangxi, je s svojo specifičnostjo pogosto navdihovala umetniške kiparje. Jana Mihelj je zagotovo svojevrstna kiparska ustvarjalka, ki izdeluje kipe na povsem svojski in nekonvencionalen način in pred nas postavlja unikatne ekpresivne stvaritve. Likovni kritik in kurator Dejan Mehmedovič je v zvezi z ustvarjanjem Jane Mihelj med drugim zapisal: "Miheljeva je v razvoju lastne ustvarjalne manire "predelala" kar nekaj formovno-oblikovnih izpeljav in idejno-vsebinskih pozicij. Skozi sosledje ciklov je modifikacijo forme v njenem delu večinoma spremljala spremembe barve, tako v strukturalnem kakor izraznem smislu. Aktualna sproščenost pri oblikovanju je vsekakor nasledje, ki je nastajalo v tendencah dolgoletnega procesa, kjer figuralnost ni bila obremenjujoča v smislu zapiranja v togo mimetičnost, ampak se je izvajala vedno v "dozirano stilizirani" formi, delujoči v skladu hotene izpovednosti".
Več o razstavi v spletnem katalogu >>
O akademskem slikarju je likovna kritičarka Nelida Nemec med drugim zapisala: "Zagledan v lepote narave in predmetnega sveta, v skladnost klasičnih idealov in liričnost slikovitih videnj pokrajine se slikar Janez Kovačič desetletja z ljubeznijo predaja motivom, ki jih vzpodbujajo tako subtilne optične zaznave in spominske predstave kot tudi čustva, ki se prelijejo v sveže in zgovorne likovne kompozicije, ujete v prepoznaven barvit zapis in v subtilno sporočilo". Janez Kovačič, ki se pri svojem slikarskem ustvarjanju z močjo talenta, s svojo notranjo naravnanostjo, z izvrstnim poznavanjem slikarske tehnike in z izjemno občutljivo dušo drži svoje poti, je izreden kolorist, ki na slikarsko platno pretanjeno prenese lepotne narave, ki jo doživi v izredni barvni in svetlobni harmoniji.
V slovo prof. Zmagu Jeraju
V slovo našemu članu, priznanemu slikarju, grafiku, fotografu in pedagogu prof. Zmagu Jeraju, ki za seboj pušča veliko nenadomestljivo vrzel. Bil je en redkih vsestranskih kulturnih ustvarjalcev, ki je ključno oblikoval slovensko likovno sceno druge polovice 20. stoletja. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja. Leta 2009 je bil dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Pogrešali bomo njegove strokovne nasvete, neizmerno energijo in izjemno srčnost, s katero je šel skozi svoje plodno življenje
Samozaposleni v kulturi in akontacija dohodnine za preteklo leto 2014 (do 31.3.2015)
Samozaposlene v kulturi opozarjamo na določbe Zakona o davčnem postopku, ki se nanašajo na priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov davčnemu organu. Davčni zavezanec, ki izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki se odloči za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, mora priglasiti ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov davčnemu organu najpozneje do 31. marca za tekoče leto.
4. DOHODEK IZ DEJAVNOSTI
Za dohodek iz dejavnosti štejemo dohodek, dosežen z opravljanjem vsake podjetniške, kmetijske, gozdarske, poklicne ali druge neodvisne samostojne dejavnosti, vključno z izkoriščanjem premoženja in premoženjskih pravic. Bistvena elementa, na katerih temelji opredelitev dohodka iz dejavnosti, sta, da se dejavnost opravlja trajno (o opravljanju dejavnosti ne moremo govoriti, če gre za enkraten ali občasen posel) in neodvisno oz. samostojno (zavezanec opravlja dejavnost na svoj račun, v svojo korist, na svojo odgovornost ter za opravljanje dejavnosti jamči z vsem svojim premoženjem).
Zavezanci za dohodek iz dejavnosti so vsi zasebniki. Sem sodijo poleg samostojnih podjetnikov posameznikov tudi druge fizične osebe, ki priglasijo opravljanje dejavnosti na podlagi drugih predpisov (npr. notarji, odvetniki, novinarji).
Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti se ugotavlja na enega izmed naslednjih načinov;
- z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, ali
- z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.
(Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo)
Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov
Pri zavezancih, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, je davčna osnova dobiček, ki se ugotovi tako, da se od prihodkov, ustvarjenih v koledarskem letu, odštejejo odhodki. Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporablja poleg ZDoh-2 tudi zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Po določilih tega zakona se pri ugotavljanju dobička priznavajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida v skladu s predpisi oziroma računovodskimi standardi. Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo).
Predložitev davčnega obračuna
Zavezanci morajo davčnemu organu najkasneje do 31. marca tekočega leta predložiti obrazec davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti, v katerega vpišejo prihodke in odhodke, ki so jih dosegli v preteklem letu.
V davčnem obračunu lahko zavezanci uveljavljajo tudi davčne olajšave, ki jih določa zakon o dohodnini, in sicer:
- olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj,
- olajšavo za investiranje,
- olajšavo za zaposlovanje,
- olajšavo za zaposlovanje invalidov,
- olajšavo za zavezanca invalida,
- olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju,
- olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,
- olajšavo za donacije.
Od ugotovljene davčne osnove, tj. dobička, morajo zavezanci plačati akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Pri izračunu akontacije dohodnine se upoštevajo stopnje dohodnine iz davčne lestvice (od 16 do 50 odstotkov), zavezanci pa lahko upoštevajo tudi splošno olajšavo, dodatno splošno olajšavo in posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane. Olajšavi lahko upoštevajo pod pogojem, da jim za posamezno davčno leto te olajšave niso bile upoštevane pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izplača glavni delodajalec, ali je bilo na ta način upoštevanih manj kot 5/12 teh olajšav.
Na podlagi davčnega obračuna se določi tudi predhodna akontacija dohodnine, ki se v tekočem davčnem letu plačuje:
- v mesečnih obrokih (če znesek predhodne akontacije presega 400 evrov) ali
- v trimesečnih obrokih (če znesek predhodne akontacije ne presega 400 evrov).
Obroki predhodne akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo, in morajo biti plačani v desetih dneh po dospelosti. (Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo)
več informacij na: http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/dohodnina_pojasnila/brosura_odmera_dohodnine_za_leto_2014/#c22251
