Odprtje razstave PRESEŽKI MEDNARODNE GRAFIKE - Galerija likovno društvo Kranj

Mala Galerija Kranj, Galerija Likovnega Društva Kranj, ZDSLU - Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov

Vljudno vas, vabimo na odprtje razstave

PRESEŽKI MEDNARODNE GRAFIKE,

v torek, 5. maja 2015, ob 19 uri v Malo galerijo Likovnega društva Kranj.

Razstavo bo odprl župan Mestne občine Kranj gospod Boštjan Trilar.

Tekst o razstavi je prispeval Mag. Boge Dimovski in je natisnjen v

priložnostnem katalogu.

Za šole in organizirane skupine smo pripravljeni izvesti strokovno vodenje po razstavi.

 Prijave zbiramo na ldkranj@siol.net.

V Likovnem društvu Kranj, ki deluje v okviru Zveze likovnih umetnikov Slovenije – ZDSLU, (tu je mišljeno tistih avtorjev, ki so pridobili ustrezno edukacijo in delujejo profesionalno na likovnem področju), si prizadevamo uveljaviti sodobno likovno ustvarjalnost. V sklop teh prizadevanj sodijo: samostojne predstavitve naših članov, izmenjalne medregijske razstave in mednarodno sodelovanje. Zelo pomemben pa je Mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj - ZDSLU, ki je zrasel na temeljih Bienala mesta Kranj. Tokratna razstava pa je zanimiva, zaradi prezentacije mednarodno pomembnih avtorjev, ki so gradili smernice v likovni produkciji dvajsetega stoletja. Pričakujemo, da si bo stvaritve ogledalo čimveč meščanov, šolske mladine in turistov, ki bodo v mesecu maju obiskali staro mestno jedro Kranja.

Predsednik umetniškega sveta, mag. likovnih umetnosti Klavdij Tutta

O RAZSTAVI GRAFIČNIH DEL

Pričujoča razstava v Mali galeriji v Kranju predstavlja izbor 22-ih grafičnih del mednarodno priznanih avtorjev, predstavnikov različnih umetniških šol in smeri iz druge polovice 20. stoletja. Gre za izbor sedemnajstih uveljavljenih tujih slikarjev ‒ grafikov, ki izstopajo po kakovosti, natančnosti, avtorski pisavi in katerih dela so v Kranju razstavljena prvič. Njihovi umetniški prispevki so vplivali na razvoj sodobne umetnosti 21. stoletja: zrcalijo namreč čas, v katerem so živeli in delovali, to pa je čas visokega modernizma in postmodernizma. Njihova produkcija je bogata in raznolika v nenehnem iskanju novih idej. Grafične podobe so nastajale v različnih tradicionalnih tehnikah umetniškega tiska: barvni ali črno-beli jedkanici in akvatinti, rezervašu, litografiji, kolagrafiji, sitotisku. Razstavljeni grafični listi pričajo o takratnih aktualnih smereh: nadrealizmu, informelu, neokonstruktivizmu, optični umetnosti in novi podobi. Večina avtorjev se je posvečala raziskovalno-kreativnemu, izraznemu delu iluzionistične umetnosti. Poseben izziv jim je predstavljala izrazna ikonografska raznovrstnost pripovednih vsebin in tehnološko zahtevni, a hkrati subtilni postopki razmnoževanja likovnih sporočil. Razstava je nastala kot vzpodbuda za oživljanje slovenske grafične tradicije (zlasti za člane Likovnega društva Kranj), saj je v zadnjih 25-ih letih zanimanje za to zvrst umetnosti zamrlo. Zato razstavljene grafične sledi na papirju doživljamo kot nostalgično umetniško produkcijo dobre »stare« prakse. Strukturirano poglobljeni likovni podatki bogatijo miselne vsebine, sam kulturni dogodek pa nam osveži vizualni spomin in na duhovnem nivoju omogoči srečanje s kreativnimi mojstri likovne umetnosti. Razstava je zamišljena kot vzpodbuda tako strokovni kot laični javnosti ter kot uvod v kulturne dogodke, ki ji bodo sledili. To je predhodna razstava 4. Mednarodnemu Festivalu likovnih umetnosti - ZDSLU, ki se bo odvijal v Kranju v mesecu oktobru 2015, tokrat na temo Sodobne pokrajine.

Razstavljena dela so zbrana iz privatnih zbirk.

Tàpies Antoni, 1923‒2010; španski slikar in grafik je eden najvidnejših predstavnikov informela, ekspresionistične abstrakcije. Nagrajenec ljubljanskega bienala, pri njem je opazen vpliv Paula Kleeja in Joana Mirója. Vplival je tudi na nekatere slovenske predstavnike te smeri.

Ernst Fuchs, 1930; avstrijski slikar, delujoč pod vplivom srednjeveške manire. Znan je po figuralnem motivu z nadrealističnim fantastičnim navdihom, zagonetno vsebino in domišljijskimi upodobitvami.

Jörg Immendorff, 1945‒2007; nemški slikar ekspresionističnih zapletenih figuralnih kompozicij v skupinah; upodablja predvsem iluzionistično ilustrativne zasičene podobe.

Arthur Luiz Piza, 1928; brazilski grafik in kipar geometrijske abstraktne kompozicije. Najbolj se je posvečal grafiki, barvni jedkanici in akvatinti. Zanj so značilne močno jedkane, gravirane matrice, informelovsko strukturirani tridimenzionalni objekti, kovinske, asimetrične geometrijsko mrežaste oblike in ploskovno, skoraj kubistično izražanje.

Pierre Alechinsky, 1927; belgijski slikar in grafik, predstavnik mednarodne priznane skupine COBRA. Zanj so značilne ekspresionistične upodobitve zapletenih figur, nemirne poteze, močno zasičena kompozicija s črtami na temnem ozadju. Gradi na toplo-hladnih kontrastih, črno-bele ali barvne grafike pa rešuje podobno kot svoje slike.

Miodrag Đurić, Dado, 1933‒2010; jugoslovansko-francoski slikar, rojen v Cetinjah v Črni gori. Nadrealistični slikar, grafik figuralnih podob, upodobljenih kot strukturne, tudi kolažne, informelovske, reliefne podobe.

Johnny Friedlaender, 1912‒1992; po rodu Nemec, živeč v Franciji. Bil je ilustrator, slikar, kot grafik je delal barvne jedkanice, akvatinte, bil je mojster globokega tiska. Pri njem se je usposabljala večina slovenskih grafičnih umetnikov. Za njegova dela je značilna geometrijska kompozicija.

Max Uhlig , 1937; nemški grafik, risar. Vse njegove grafike so izvedene v rezervašu in akvatinti, ekspresionistično neposredno s čopičem in črtno upodobitvijo figur in portretov.

Aleksander Calder,1898‒1976; ameriški kipar in slikar mobilne žične umetnosti, uravnotežene abstraktno oblikovane konstrukcije in barvne kompozicije.

Bengt Lindström, 1925‒2008; švedski ekspresionistični slikar in grafik čistih barv, fauvistično figuralnih podob. Znan je po energičnih psiholoških barvitih portretih, neposredni risbi, skrivljenih obrazih ter velikih barvnih ploskvah, obrobljenih s širokimi potezami.

Victor Vasarely, 1906‒1997; madžarsko-francoski umetnik, začetnik optične umetnosti, abstraktne, neokonstruktivistične smeri. Pod vplivom Kandinskega se je loteval geometrijsko razgibanih kompozicij ter barvno urejenih oblik.

Dan Allison, 1953; ameriški umetnik, grafik figuralnih motivov. Ljubitelj mehiškega slikarstva in filmskih scen. Njegova dela so ekspresivna, delal je barvno kolagrafijo, jedkanico in akvatinto.

Miroslav Šutej, 1936‒2005; hrvaški grafik, neokonstruktivistične smeri optične umetnosti.

Edo Murtić, 1921‒2005; uveljavil se je kot abstraktno ekspresionistični slikar in kot slikar dalmatinskih motivov ‒ krajin.

Zoran Mušič, 1909‒2005; slovensko-francoski slikar. Njegova grafična dela so nastajala v tehniki jedkanice, akvatinte in suhe igle. Najbolj znan je cikel »Nismo poslednji«. Taboriščni motiv prikazuje prizore groze v taborišču Dachau. Ustvarjal je tudi dalmatinske motive, živali, figure, krajine.

Salvador Dalí, 1904‒1989; španski slikar in grafik, ki je deloval na kiparskem in fotografskem področju. Upodabljal je nadrealistične fantazijske podobe, bil je ekscentričen in neodvisen ustvarjalec, ki ga uvrščamo med najpomembnejše slikarje 20. stoletja

André Masson, 1896‒1987, francoski slikar in grafik, ki se je izražal v ekspresionistično- nadrealističnem slogu, enako se je posvečal tako figuralnemu slikarstvu kot grafiki in risbi.

Mag. Boge Dimovski

Priznana slovenska slikarka mag. Jana Vizjak se predstavlja v treh galerijah

Kreposti

Ljubljana, 15. april 2015: Danes bodo na Ljubljanskem gradu v Peterokotnem stolpu ob 19. uri odprli razstavo z naslovom »Rumeni avtoportret«, katere kustos je dr. Lev Menaše in ki bo  prva od treh razstav, s katerimi bo Jana Vizjak v treh ljubljanskih galerijah v mesecu aprilu obiskovalcem predstavila svoj širši pregledni ustvarjalni opus. Razstava je nastala v sodelovanju Društva likovnih umetnikov Ljubljana in Ljubljanskega gradu.

E-vabilo >>

Jutri, v četrtek, 16. aprila bo ob 19. uri odprtje druge iz niza razstav Vizjakove  v Ljubljani in sicer v Galeriji ZDSLU, kjer bodo ob 19. uri odprli razstavo z naslovom »Pogled v nastajanje novega ciklusa Kreposti«. Avtorico bo predstavil kustos ddr. Damir Globočnik. Razstavo organizira Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov.

E-vabilo >>

Tretja razstava priznane slikarke Jane Vizjak bo v ponedeljek, 20. aprila 2015 ob 18. uri v Galeriji Instituta »Jožef Stefan«, kjer bodo razstavili slike iz obdobja zadnjih let. Razstavo organizira Institut »Jožef Stefana«.

E-vabilo >>

Jana Vizjak, ki je priznana umetnica doma in v svetu  je bila rojena leta 1956 v Ljubljani, kjer je študirala na likovni akademiji in leta 1982 končala slikarsko specialko pri prof. Janezu Berniku. Odtlej ustvarja kot svobodna umetnica. Med letoma 1991 in 1996 se je izpopolnjevala kot štipendistka nemške vlade (DAAD 1991–1993) in nadaljevala študij kot gostja na umetniški akademiji v Düsseldorfu pod vodstvom prof. Gotthard Graubnerja (1993-1996). Posveča se slikarstvu in grafiki. Svoje delo reflektira tudi z besedo in tudi v teoriji. Vse na slikah podreja barvi in svetlobi, »ki se dopolnjujeta v modeliranju in moduliranju«; zato je slika zanjo isto kot barva in luč.

Imela je vrsto samostojnih razstav doma in v tujini - v Londonu, na Koroškem, v Düsseldorfu,Berlinu, Dunaju; sodelovala je na pomembnih mednarodnih skupinskih razstavah. Med drugim je prejela študentsko Prešernovo nagrado, nagrado žirije na mednarodnem slikarskem festivalu (Cagnes-sur-Mer), veliko nagrado na razstavi Alpe-Jadran v ljubljanski MGLC in nagrado »Lorenzo de Medici« na mednarodnem bienalu sodobne umetnosti v Firencah. Leta 2005 ji je senat ALU dodelil priznanje pomembnih umetniških del. Prejela je več javnih naročil in se uveljavila tudi kot izvrstna portretistka. Likovno je sodelovala pri več Publikacijah; izdala je mapo sitotiskov. Leta 2006 ji je senat Univerze v Ljubljani dodelil naslov docentka za področje slikarstva.

Likovni kritik ddr. Damir Globočnik je med drugim v svojem tekstu ob ciklusu Krepsti o Jani Vizjak zapisal:  »Ni moč spregledati dejstev, da so slikarske kompozicije Jane Vizjak vselej virtuozno naslikane in da se slikarkina ustvarjalna zavezanost kljub omenjenemu obratu k novim slikarskim postopkom v bistvenem ni spremenila. Poudariti velja, da je Jana Vizjak z umetnostjo identificirana osebnost oziroma da ji slikarstvo pomeni način umevanja sveta in komuniciranja z njim. S čopičem poslikano platno je možnost izpovedi, ki jo umetnikova roka prenaša na platno, zato je pomembno, da ustvarjalka ostaja zvesta sama sebi.« »Prepletanje sugestivne moči in zgodovinskega spomina, ki ga vsebuje sakralna motivika, z občutenji sodobnega časa je prisotno tudi pri ciklusu Kreposti. Jana Vizjak je kreposti (npr. človeške kardinalne kreposti v krščanski ikonografiji) namreč razumela tudi in predvsem kot vrednote, ki so potrebne za vzpostavitev moralnega ravnovesja. »V času, ki ga živimo, sem se vprašala, če znamo našteti pojme, ki označujejo vrednote. Vrednote so lastnosti človeka, ki ga naredijo plemenitega in boljšega od živali. Zaradi vrednot je naše življenje lepo in ga znamo ceniti in ljubiti! Toda, koliko se vrednot resnično zavedamo, koliko oblikujemo naše življenje po nareku vrednot? Ali gre civilizacijski tok v smeri uveljavljanja vrednot? Ali nam različni mamoni dopuščajo poslušati opozarjanja kreposti-vrednot, ki jih narekuje naša vest-srce? Kakšna je misel posameznika v odnosu do sočloveka, ko je vprašanje njegov materialni in osebni napredek? Ali je cilj pomembnejši in ali so sredstva za njegovo dosego vsa dovoljena? Etična vprašanja so tista, ki me zaposlujejo v mojem delu in življenju. Vse misli in besede prelivam v svet likovnega jezika, ki ga podrejam barvi in svetlobi!« (J. Vizjak, opis slikarskega ciklusa Kreposti 2011–2014). Neposredna pobuda za slikanje ciklusa desetih personifikacij kreposti je bil ogled Oratorija San Lorenzo v Palermu. Leta 1570 zgrajeni oratorij krasijo baročne skulpture personifikacij kreposti, ki jih je iz štuka izdelal kipar Giacomo Serpotta leta 1699. Ob soočenju z baročnim ikonografskim programom si je slikarka postavila vprašanje, kako bi lahko z lastnim, modernim slikarskim jezikom upodobila kreposti, ki po motivnem izvoru pripadajo preteklosti.«

Več o razstavi v Galeriji ZDSLU >>

Za vsa dodatna vprašanja v zvezi z razstavami mag. Jane Vizjak, akademske slikarke, smo vam na voljo:

Telefon: 041 678 651

e-naslov:cehovaolga@gmail.com; olga.butinar@grandmedia.si