OKNO UMETNOSTI K SOSEDU
Kip Feniks in slike
BV GALERIJA, CELOVEC
29. Januar 2024
Z izmenjalnim razstavnim med BV galerijo v Celovcu in ZDSLU galerijo v Ljubljani, ki neprekinjeno teče že celo desetletje, nadaljujemo tudi v letu 2024. Projekt je postal dobrodošel in nepogrešljiv del programa obeh galerij. Z njim v sodobni BV galeriji letno predstavimo kar 6 likovnikov, vseh likovno vizualnih smeri in na povratni razstavi v Ljubljani po navadi enega sodobnega avtorja iz Avstrije. Na tokratni februarski razstavi v BV Galeriji predstavljamo tri vidne slovenske avtorice/avtorje, zelo raznolike priznane ustvarjalke/ce s področja kiparstva in slikarstva. Obe slikarki se podajata na polje barvne abstrakcije in uporabljata, vsaka na svoj način po večini, sledi motivov iz narave.
Vesna Davidovič: slike
Vesna Davidovič, BN, mešana tehnika na platnu, 80 x 80 cm, 2021
Vesna Davidovič je avtorica pestrih dogajanj in burnih glasnih abstraktnih barvnih kompozicij, ki so polne energije in nas nezavedno potegnejo vase. Njen likovni univerzum, je poln ljubezni, je ekstaza in nirvana istočasno, je bolečina, včasih tudi jeza, so razburkana morja, v njem potrpežljivo trepeta piš vetra, kot da bi potuhnjeno čakal, da lahko postane orkan, je kipeča zemlja, polna hrepenenja, miru, kristalne harmonije in utripa čiste iskrene umetniške duše. Na področju abstraktne umetnosti, ki jo najmanj obremenjuje, dela kot slikarka, kiparka in grafičarka. Za seboj ima številne samostojne in skupinske razstave, prav tako so njena dela vključena v pomembne javne zbirke. Na likovni površini vidimo notranjost in pretresljivo likovno govorjenje različnih, med seboj povezanih področij, ki se podajajo v velike dogodivščine, ki jih daje in nudi barvni labirint, ki v sebi nosi sledi narave. Njena dela se po eni strani spogledujejo z umetnostno informela iz petdesetih let prejšnjega stoletja, po drugi strani pa lahko govorimo o sodobnem informelu mlajših umetnikov, ki želijo sliko pripeljati do takega nivoja, da se kljub bogati barvni paleti, le ta reducira in živi na meji med ležerno ekspresijo in že skoraj minimalizmom.
Vesna Davidovič se je leta 1973 rodila v Stuttgartu, od koder izhaja mati, a se je že v ranih letih preselila v Slovenijo, v Dobovo pri Brežicah, kjer ima korenine oče in kjer ustvarja še danes. Študirala je na Fakulteti za turizem in tam leta 1993 diplomirala. Ukvarja z različnimi vidiki likovne umetnosti, intenzivneje pa se s tem področjem ukvarja že skoraj tri desetletja, intenzivno študira in aktivno sodeluje pri številnih projektih likovno vizualne umetnosti. Deluje predvsem na področju abstraktne umetnosti kot slikarka, kiparka in grafičarka. Imela je več samostojnih razstav, razstavljala pa je tudi na številnih izbranih skupinskih razstavah. Njena dela so vključena v javne zbirke. Sodeluje v mednarodnih projektih in je aktivna v lokalnem okolju. Organizira izobraževanja, kolonije in razstave. Je dolgoletna predsednica Likovne družine Dobova in članica ZDSLU. Je ustanovna članica Društva za raziskovanje in razvoj kulture KIT4.
Zoran Poznič: kip Feniks
Zoran Poznič, Feniks, železna konstrukcija, kovinski trakovi, 250 – 300 cm, 2014
Zoran Poznič je kipar, ki ubira nekonvencionalne poti in mu je kiparski métier do podrobnosti dodelan in zelo dognan. Njegov, preko 3 metre visok Feniks, ki ga na ogled postavlja v BV galeriji, je ognjena ptica, mitološko bitje, ki je, po tem ko je zgorela, vstala iz lastnega pepela in se rodila še mogočnejša, močnejša, in modrejša. Personificira večni ritem evolucije, ki se v vsem vesoljnem makro in mikro svetu, v vseh dimenzijah, v raznih sferah, v vseh svetovnih filozofijah sedanjega in starega sveta, pojavlja kot up, ali želja po obnavljanju in večnem življenju. Tako tudi robustna, a še vedno transparentna in prosojna kovinska skulptura Zorana Pozniča Feniks, ki se sestavlja in pravkar vstaja po padcih, se dviguje, otresa ostalin preteklosti, sublimira in neposredno prehaja iz enega v drugo agregatno stanje. Transcendenca k biti je po Sartru dejstvo, ob enem tudi sporočilo Feniksa, da se da preseči določeno kakovost ali stanje bivanja in kljub padcem vstati vedno znova in znova. Kot je bil Feniks, pogosto modificiran in prisoten v starih kulturah, tako v metaforičnem pogledu magična ptica, ki je ponovno vstala in se rodila iz pepela lastnega jaza, pooseblja sodobnega človeka, Homo Technicusa.
Zoran Poznič (1959, Trbovlje) je slovenski kipar, manager na področju likovno vizualne umetnosti in politik. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo šolo grafike in tiska v Ljubljani (danes Srednja medijska in grafična šola Ljubljana), ki jo je zaključil leta 1979. V številnih poklicih, ki jih je opravljal, so ga pota v glavnem vodila v svet likovne umetnosti in kulture. Veliko se je tudi interdisciplinarno mednarodno udejstvoval in sodeloval pri raznih projektih po Evropi. Študij je nadaljeval na ALUO v Ljubljani, kjer je leta 2007 diplomiral iz kiparstva pri prof. Alenu Ožboltu in Sergeju Kapusu. Podiplomski študij je nadaljeval na isti šoli, na Katedri za video in nove medije, kjer je vstopil v svet zahtevnejših novomedijskih projektov, ki zajemajo film, 3D modeliranje, animacijo in interaktivne projekte. Leta 2010 je magistriral iz vizualnih komunikacij, videa in medijev pri prof. Srečo Draganu in Doc. Dušanu Bučarju. Le ta 2009 je postal direktor Javnega zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje≪, in z 2. mednarodnim festivalom Speculum Artium vstopil v svet novomedijske umetnosti. Pri projektu je vseskozi sodeloval s prof. Draganom iz ALUO in s Fakulteto za računalništvo in informatiko. Skozi neprekinjeno projektno delo v svetu umetnosti novih medijev, ki predstavljajo način povezovanja umetniškega koncepta in znanstvene zamisli, je skupaj z ekipo, uspel leta 2009 k festivalu pritegniti največjega svetovnega novomedijskega teoretika, profesorja in umetnika Peter Weibela iz ZKM (Zentrum fur Kunst und Medientechnologie, Karlsruhe v Nemčiji). Med leti 2019 in 2020 je bil minister za kulturo, trenutno pa je predsednik ZDSLU in živi ter dela v Trbovljah in v Ljubljani. Poznič je poleg svojega aktivnega političnega in gospodarskega delovanja, v prvi vrsti sodoben umetnik, akademski kipar, ki zagovarja področja humanizacije tehnologije in povezovanja kreativnega kulturnega sektorja z znanostjo ter gospodarstvom. Je pa tudi manager s področja vsebin implementacije novih tehnologij v socialne relacije sodobne družbe. Je kulturnik, ki vseskozi raziskuje in nadgrajuje svoje likovno ustvarjanje, kljub velikemu vsestranskemu angažmaju na drugih področjih in kot Feniks, na dan prihaja z vedno novimi kulturnimi in družbenimi projekti in idejami.
Slađana Matić Trstenjak: slike
Slađana Matić Trstenjak, Rdeci dez, mešana tehnika na platnu, 214x150cm, 2019
Abstraktna likovna govorica Slađane Matić Trstenjak je močna, izvirna in prepoznavna. Gre za kombinacijo sveže, ekspresivno poslikane površine in dodane podobe ali abstraktne risbe v obliki črčkarije. Posebej obdelani trakovi – kolaži, skoraj kot asemblaži, presegajo meje likovnega polja, brbotajo kot slap pobarvanega, posebej oblikovanega papirja in se samozavestno dvigajo nad rob slike. Ohranja klasično štafelajno slikarstvo skozi osnovne likovne prvine in likovne smeri. Njena abstraktna umetnost skorajda ne temelji na figurativni realnosti in zelo poenostavljeno predstavlja realne oblike. Vemo, da abstraktna umetnost ni izum 20. stoletja, ampak se je pojavila zelo zgodaj v judovski in islamski religiji, kjer upodobitev človeške podobe ni dovoljena kot visok standard dekorativne umetnosti. Za izumitelja abstraktne umetnosti 20. stoletja velja Wassili Kandinsky, ki je leta 1910 naslikal prvi abstraktni akvarel, intenzivno pa se je ukvarjal s proučevanjem in promoviranjem likovne teorije. Abstraktna umetnost je umetnost, ki ni natančen prikaz optične realnosti. Namesto tega komunikacija poteka prek linij, oblik, barv, struktur in gest. Abstraktni umetniki, tudi Matić Trstenjakova, uporabljajo vrsto tehnik, pri čemer mešajo tradicionalna sredstva z bolj eksperimentalnimi idejami in vizijami. Umetniško delo Matić Trstenjakove lahko z gotovostjo označimo kot abstraktni ekspresionizem. Njen slog je v bistvu tudi koncept izvajanja vizualne umetnosti, torej slikanja, na spontan način in brez omejitev konvencionalnih form. Slikarkina abstraktna umetnost je namenjena izzivu in spodbujanju gledalca k ustvarjanju lastnih interpretacij in spodbujanju lastnih čustev.
Slađana Matić Trstenjak (r. 1985, BiH) je magistrirala iz slikarstva na ALU Široki Brijeg, Univerza Mostar (BiH, 2010) pri profesorju Antunu B. Švaljeku. Do sedaj je imela več kot štirideset samostojnih razstav: Galerija 96 (Prijedor, BiH, 2023), Galerija DLUM (Maribor, Slovenija, 2022), Galerija Abstract Project (Pariz, Francija, 2021), 9. mednarodni festival likovnih umetnosti/Kolaž in asemblaž (Kranj, 2020), UGM šop (Umetnostna galerija Maribor, Slovenija, 2019), Galerija Vladimir Filakovac (Zagreb, Hrvaška, 2019) itn. Razstavljala je na več kot stopedeset skupinskih razstav: »Salon des Réalités Nouvelles», Le Réfectoire des Cordeliers (Pariz, Francija, 2023), »Metamorfoze« Lacuna Festival, Galerija Artenmala (Punta Mujeres, Španija, 2023), »Majski salon – Plava črta«, Kibla Portal (Maribor, Slovenija, 2022), »Različni, odlični. Mladi umetniki«, Galerija ZDSLU, (Ljubljana, Slovenija, 2020), »Neznana bližina – slovensko sodobno slikarstvo«, Galerija Profeta (Budimpešta, Madžarska, 2018) itn. Prejemnica je nagrade Prix Le Quotidien de l'Art, Salon Réalités Nouvelles (Pariz, Francija, 2023). Prejemnica je Delovne štipendije (Ministrstvo za kulturo, 2019), nagrajenka je Društva likovnih umetnikov Maribor 2019 in 2016 itn. Živi in dela kot samozaposlena v kulturi v Mariboru, kjer ji je MOM dodelila umetniški atelje.
