Razstava sodi v program projektov Sekcije za video in medijsko umetnost ZDSLU

Niti nitijo odzven.
Pretirana preobilnost strahoma izginja v redukciji.
Neskončnost monologa vabi nove in nove fenomene.
Praznina… Prazno.
Odsev, tu, zdaj, v meni, poleg mene.
Brez mene.
(Marko Glavač)

Razstava bo na ogled do 2. oktobra 2020 ob delavnikih med 11.00 in 16.00.

Za kulturni del večera bo poskrbel dramski igralec Jarni Gašper.

Zaradi trenutnih razmer v zvezi s COVID-19, smo omejili število obiskovalcev v Video galeriji KLET ZDSLU na 10 oseb.

Prosimo vas, da na odprtju nujno uporabljate zaščitne maske in rokavice. Hvala za razumevanje!

Marko Glavač (1959) je začel šolanje v Kočevju. Študij kiparstva je s časovnim zamikom nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (2003 – 2007) in po diplomi vpisal magistrski študij videa in novih medijev na isti akademiji, pri prof. Srečo Draganu, kjer je diplomiral 2009. Je umetnik ki povezuje likovno vizualno umetnost z znanostjo, kulturo in ekologijo. Glavač raziskuje načine taktilnosti, haptičnosti v kiparstvu in tudi v interaktivnih novomedijskih objektih. Razstavljal je na številnih samostojnih in selekcioniranih skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoje umetniško in pedagoško delo je pridobil številne nagrade in priznanja. Med drugim je 2007 prejel Prešernovo nagrado ALUO; dobil 2. nagrado ob 150 letnici dr. Carla Auera (avstrijski znanstvenik in kemik); dobil nagrado Majskega salona ZDSLU 2017, za delo (pra)DIH – (digi) NEOKRNJENOST, v katerem umetnik les jelke, smrekovo milo, kremo bele smreke, hojev med, hojev vosek, eterično olje jelke, nano celulozo kombinira z digitalnim zvokom in sliko; Občina Kočevje mu je podelila HUMKOVO NAGRADO za leto 2019, za dolgoletno delovanje na Kočevskem in širše, ker je s svojim ustvarjalnim delom in aktivnim delovanjem zaznamoval kulturno in družbeno življenje. Živi in ustvarja na Kočevskem, na robu pragozda. Ob koncu antropocena, geološke dobe, v kateri smo ključna sila narave ljudje, nam njegove umetniške in znanstvene fikcije in domnevanja omogočajo, da preizkusimo prihodnost že danes, v post digitalni dobi, ko se je realnost razširila in umetnik ji le sledi.