Vabimo vas na odprtje razstav v okviru pomladnih projektov ZDSLU 2016

26. 5. 2016

V Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov in v naših regionalnih društvih je pomlad vedno natrpana z razstavami in pomembnimi projekti. Poleg Majskega salona 2016, ki smo ga odprli prejšnji teden in bo v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova na ogled do 2. oktobra, začenja tudi tradicionalni projekt Društva likovnih umetnikov Ljubljana, DLUL, »Štirje letni časi«, to je s sezono razstav na Veselovem vrtu, edinem razstavišču na prostem, kjer teče ustaljen razstavni program od pomladi do zime. Prva v nizu teh razstav bo v četrtek, 26. 5. 2016 razstava akademske kiparke mag. umetnosti Mete Kastelic. Nato bomo v sredo, 1. 6. 2016 v okviru sodelovanja in izmenjalnih razstav v BV galeriji v Celovcu odprli skupno razstavo treh slovenskih umetnikov, članov ZDSLU in sicer Klavdija Tutte in Klementine Golja iz kranjskega regionalnega društva in Majde Skrinjar iz regionalnega društva Insula. Kot tretje pa bosta v pomladnem razstavnem »bumu ZDSLU«, v četrtek, 2. 6. 2016  v  Galeriji ZDSLU kuratorki iz Izraela, Rakele Sukman in Hana Kofler, odprli razstavo  25 Izraelskih umetnikov “Fragile”. Razstava je del medsebojnega sodelovanja med izraelsko galerijo Office in Tel Aviv Gallery in ZDSLU. Slovenski umetniki po izboru kustosa Braneta Koviča prav kar razstavljajo v tej izraelski galeriji.

I.  razstava: Meta Kastelic SLEPI POTNIK

Odprtje razstave akademske kiparke Mete Kastelic, bo v četrtek 26. 5. ob 19. uri v Galeriji Veselov vrt, Komenskega 8, Ljubljana. Razstava, ki jo organizira Društvo likovnih umetnikov Ljubljana, DLUL, bo na ogled do 15. 6. 2016. Izvedbo razstave so omogočili  Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, Mestna občina Ljubljana in Društvo Visart.

Kustosinja razstave Jadranka Plut je ob razstavi na Veselovem vrtu med drugim zapisala: „Umetnica Meta Kastelic s svojo kiparsko intervencijo Slepi potnik odpira sezono razstav cikla Štirje letni časi / Pomlad 2016 v Galeriji Veselov vrt organizirano v sodelovanju med Društvom likovnih umetnikov Ljubljana in ZDSLU. Prostorska instalacija Slepi potnik ni enoznačna, temveč odpira prostor in preizprašuje odnos do podobe onkraj vidnega. Umetnost igra vlogo skritega opazovalca, ki razkriva vsakdanjo ujetost posameznika v kolesje sodobnega sveta, v katerem je subjekt transformiran v odtujeno telo, ki je ločeno od realnega.“

Meta Kastelic – je rojena leta 1962 v Ljubljani, kjer je tudi diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, za svoje diplomsko delo je leta 2007 prejela študentsko Prešernovo nagrado.Pri delu se pretežno posveča raziskovanju čutnega v kiparstvu, kot je tudi naslov njenega magistrskega študija, ki ga je 2013 zaključila na ALUO v Ljubljani. V zadnjem obdobju se ukvarja predvsem s projekti, ki so družbeno kritični in govorijo o položaju malega človeka in o etičnih vrednotah naše družbe. Leta 2012 je izvedla pomembno naročilo za postavitev kipa, doprsne figure Adolfa Jenka, v javnem prostoru. Postavitev je v središču Ljubljane, pred stavbo Kazine na Kongresnem trgu. Na 16. slovenska kiparska razstava Zavoda za kiparstvo (2012) je prejela prvo nagrado. V Pionirskem domu je več let poučevala kiparstvo mladostnike in odrasle, sedaj pa vodi svojo slikarsko- kiparsko šolo. Ustvarja v Ljubljani, kjer ima v AKC Metelkova mesto tudi atelje.

 

II. razstava: BV galerija: »Brez meja«, Klementina Golija, Klavdij Tutta in Majda Skrinar

V BV galeriji v Celovcu že četrto leto tečejo izmenjalne razstave med umetniki društva BV in člani ZDSLU. V nizu teh razstav bodo v sredo 1. 6. 2016 v Celovcu odprli razstavo slik in objektov Klementine Golja, Klavdija Tutte in Majde Skrinar.

Klementina Golija se je rodila 26. marca 1966 na Jesenicah. Slikarstvo je študirala na Accademia di Belle Arti di Brera v Milanu, kjer je leta 1990 pri profesorjih Glaucu Baruzziju in Giuseppeju Maraniellu tudi diplomirala. Magistrski študij grafike je zaključila na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Lojzetu Logarju (1993) in magistrski študij slikarstva pri prof. Gustavu Gnamušu (1995) na isti akademiji. Za njen nadaljnji umetniški razvoj sta bili pomembni zlasti študijski bivanji v Bostonu in New Yorku v letu 1990 ter dvomesečno bivanje v Cité Internationale des Arts v Parizu, jeseni 1995. Klementina Golija je doslej imela 93 samostojnih razstav in je sodelovala na več kot 200 skupinskih predstavitvah doma in v tujini. Za svoje delo je prejela 15 nacionalnih priznanj in eno mednarodno nagrado. V letu 2007 je za uspehe in dosežke na likovnem področju prejela nagrado Mestne občine Kranj. Od leta 1990 je članica Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Je pobudnica in predsednica Bienala mesta Kranj ter Bienala risbe in slike v prostoru Alpe Jadran. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko in oblikovanjem. Živi in dela kot samostojna likovna umetnica v Kranju.

  

Klavdij Tutta se je rodil 1958 v Postojni. Leta otroštva je preživel s starši v Novi Gorici. Najprej se je vpisal na Šolo za oblikovanje v Ljubljani in študij nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost pri profesorjih: Metki Krašovec, Janezu Berniku, Zvestu Apolloniju, Gustavu Gnamušu in Bogdanu Borčiču. Pri slednjem je diplomiral tako na dodiplomskem kot na post diplomskem študiju grafike. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko in objekti ter z organizacijo likovne delavnice na Sinjem Vrhu. Od leta 1981 je član DSLU, sicer pa dela in živi v Novi Gorici in Kranju, kot samostojni umetnik. Imel je preko 190 samostojnih razstav, sodeloval pa na več 300 skupinskih doma in po svetu. Za svoje delo je prejel več 56 domačih in mednarodnih priznanj. Med nagradami izstopajo tiste, ki jih je prejel na mednarodnih bienalih v   Ljubljani, Barceloni, Seulu, Cadaqes, Villachu, Zagrebu, Bitoli, Karlovcu, Gornjem Milanovcu, Gorici, Mariboru, Sežani. Leta 2002 je prejel Bevkovo nagrado mestne občine Nova Gorica za dosežke v likovni umetnosti in pa plaketo občine Ajdovščina za razvoj likovnih delavnic na Sinjem vrhu. V Kranju pa veliko Prešernovo plaketo mestne občine Kranj. V letu 2009 je za velik likovni projekt, ki ga je pripravil v Kranju in okolici prejel Veliko plaketo MO Kranj in nagrado ZDLSU in Hypo Alpe Adria za leto 2009.

 

Majda Skrinar je rojena 3. septembra 1963 v Kopru in tam je leta 1982 tudi končala splošno gimnazijo. Od leta 1982 do 1993 je študirala na Univerzi v Ljubljani. Dve leti je študirala italijanski jezik in literaturo na Filozofski fakulteti. Leta 1990 je končala študij arhitekture na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Za diplomsko nalogo je prejela Plečnikovo nagrado za arhitekturo. Leta 1993 je z odliko končala študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost. V študijskem letu 1994/95 je študirala na oddelku za arhitekturo na Univerzi v Coimbri na Portugalskem. Deluje kot samostojna kulturna ustvarjalka. Od leta 1994 je članica ZDSLU.

  

III. rastava »Fragile« Pogled na sodobno izraelsko umetnost

 Ob razstavi Fragile – pogled na sodobno izraelsko umetnost, je likovni kritik Brane Kovič zapisal: »Na pobudo in povabilo gospe Rachel Sukman, direktorice Office in Tel Aviv Gallery, predsednice izraelske sekcije AICA ter ustanoviteljice in glavne urednice umetnostne revije Terminal (izhaja od leta 1996 v hebrejščini in angleščini) je bila v njeni galeriji v najstrožjem centru Tel Aviva med 3. in 24. majem 2016 na ogled razstava 12 slovenskih likovnih ustvarjalcev po izboru umetnostnega kritika in neodvisnega kuratorja Braneta Koviča. Namesto razstavnega kataloga je dobra dva tedna pred otvoritvijo izšla številka Terminala s kritiškim esejem kuratorja in po eno reprodukcijo umetniškega dela vsakega od razstavljalcev. Zdaj, od 2. junija do 1. julija, pa si bo moč v Galeriji ZDSLU v Ljubljani ogledati razstavo stvaritev izbranih sodobnih izraelskih avtorjev, ki sta jo kurirali Rachel Sukman in Hana Kofler, njuna eseja in reprodukcije del pa so prav tako objavljene v reviji.

V razstavo Fragile je vključenih 25 umetnikov, ki pripadajo različnim generacijam in se izražajo v različnih medijih, z deli, nastalimi med 1986 in 2016, ki jih tematsko opredeljuje izkušnja bolečine in užitka, ki se nenehno prepletata v življenjskem utripu sodobnega Izraela. V tej kompleksni družbi, sestavljeni iz prišlekov od vsepovsod, se tako rekoč samo po sebi zastavlja vprašanje identitete, prav tako pa tudi vzdušje negotovosti in napetosti, ki ju poraja kruta družbena resničnost. A grožnjam z možnimi terorističnimi napadi se zoperstavlja svojski hedonizem, nekakšen carpe diem – mestne restavracije, bari in kavarne so vedno nabito polni, kulturne ustanove in prireditve množično obiskane, sla po življenju premaguje strah, občutek pripadnosti naciji pa nadgrajujejo poudarjeno subjektivni odzivi na spreminjajoče se okoliščine in pogoje preživetja. Ustvarjanje umetniških del, v katerih se razum in čustva prelivajo v (statične ali gibljive) podobe, je gotovo eden od individualnih odgovorov na aporije vsakdanjosti in hkrati dokaz, da je treba posameznikov glas slišati tudi takrat, ko je skoraj neslišen in artikuliran na osnovi izrazito osebne izkušnje. V delih, izbranih za tokratno razstavo, je razvidna prav ta občutljivost, krhkost samotnega nagovora v hrupu zunanjih senzacij, družbenih krčev in agresivnih zvokov komercializiranega velemestnega vrveža. Mali format je v tem pogledu zavezujoč, saj predpostavlja intimnost in pristnost vsake realizacije – kar velja tudi za medije kot so risba, fotografija, kolaž in do določene mere tudi video. V tem smislu se izbrana dela dopolnjujejo in sestavljajo mozaik privlačnosti in nasprotij, v katerem se zrcali večplastnost likovnih zgodb in načinov njihovega izrekanja. Med razstavljavci, na katere je morda treba posebej opozoriti, izstopajo Menashe Kadishman (1932-2015), verjetno mednarodno najbolj znan izraelski umetnik, Moshe Gershuni (1936), Sophie Jungreis(1947), Gabriel Klasmer (1950) in Pnina Grietzer (1953) ter mlajši Belle Shafir, Ben Kadishman, Michelle Gavrielov, Anisa Ashkar in Nima Ktalav. Z razstavo slovenskih umetnikov v Tel Avivu in s predstavitvijo izraelskih avtorjev v galeriji ZDSLU v Ljubljani se napoveduje možnost pogostejših izmenjav in intenzivnejšega kulturnega sodelovanja med državama.«

Pripravila: Olga Butinar Čeh

 

Izjava za javnost MAJSKI SALON 2016

17. 5. 2016

MAJSKI SALON 2016

ODPRTJE RAZSTAVE: 19. maj ob 20 uri, razstava bo na ogled do 2. oktobra 2016

NARODNI MUZEJ SLOVENIJE - METELKOVA 

ORGANIZATOR ZDSLU: Vodja projekta Mojca Smerdu, predsednik ZDSLU Aleš Sedmak, organizacija in tehnične podrobnosti Petra Kosi in Matena Bassin, odnosi z javnostmi Olga Butinar Čeh.

Pri projektu sodelujejo tudi:

NARODNI MUZEJ SLOVENIJE, METELKOVA: Mag. Barbara Ravnik, Tomislav Kajfež, mag, Nina Vošnjak in Tinka Selič.

DRUŠTVO UMETNOSTNIH KRITIKOV – SLOVENSKA SEKCIJA AICA:

Izbor avtorjev: Milena Božiček Koren, Brane Kovič, Barbara Strle Vurnik, Robert Inhof, Petra Vencelj, Majda Božeglav Japelj in Breda Kolar Sluga

Žirija: Breda Ilich Klančnik, Breda Škrjanec in Damir Globočnik.

Organizatorji tradicionalne razstave Majski salon, ki jo Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, ZDSLU, organizira neprekinjeno od leta 1909, so se letos  odločili, da v razstavo vnesejo svežega duha in nove poglede na slovensko likovno sceno, saj salon zagotovo zrcali pregled likovno vizualnega ustvarjanja pri nas. Prenova te najstarejše razstave je nastala z željo, da jo izboljšamo, da ji dvignemo pomen in da jo naredimo bolj odmevno.

K sodelovanju smo kot selektorje povabili člane slovenske sekcije  AICA. Iz 9 regionalnih društev je bilo izbranih 47 avtorjev, ki se bodo predstavili z enim ali s po dvoje deli. Med umetniki lahko najdemo vse vrste ustvarjalcev iz raznih likovnih področij in vseh generacij, ki bodo razstavljali umetnine v vseh likovnih tehnikah. Tudi letos bomo podelili nagrade Majskega salona 2016. Žirijo, ki se je sestala in naredila izbor nagrajencev v ponedeljek, 16. 5. ob 10. uri,  sestavljajo kustosi: Breda Ilich Klančnik, Breda Škerjanec in Damir Globočnik.

Majski salon 2016 - prenovljen

Razstava Majski salon je letos podvržena temeljiti prenovi. Poleg primernega razstavnega prostora, kot smo si ga vseskozi želeli, ga iskali in tokrat pridobili v prostorih Narodnega muzeja na Metelkovi, je tudi povsem drugačen pristop k izboru umetnikov in njihovih umetnin. V Umetniškem svetu in Izvršilnem odboru ZDSLU smo se odločili in povabili k sodelovanju kot selektorje posamezne regionalne kustose Društva umetnostnih kritikov – slovenske sekcije AICA. Rezultat njihovega izbora lahko vidimo na razstavi Majski salon 2016! Menimo, da je izbor dober in da je pred nami zanimiva kvalitetna razstava.

Ali pa so predstavniki AICE izbirali pravilno, ali jim je uspelo narediti relevanten prerez čez slovensko likovno produkcijo danes, bo povedalo sito časa in odmevi na razstavo. Vemo, da so bile v ZDSLU tudi že v preteklosti razstave Majskega salona podvržene selekciji, ki pa je res bila bolj interne narave. Morda je to, da smo dovolili likovnim kritikom od zunaj tako rigorozno vrednotiti delo naših članov največja sprememba letošnje razstave.

Žirija za izbor nagrajencev 16. 5. 2016:

Breda Ilich Klančnik, Breda Škrjanec, Damir Globočnik

Nagrajenci Majskega salona 2016: 3 enakovredne nagrade

Metka Kavčič, Društvo likovnih umetnikov Maribor, Iz cikla "Ko se duša naguba", 2015, bron, les, 130 x 50 x 50 cm

Lucija Stramec, Društvo likovnih umetnikov Maribor, Materializirane preobrazbe, 2016, akrilni črtni zapis na platnu, 130 x 100 cm

Simao BESSA, Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske,Brez naslova, 2015, grafitni svinčnik, črni marker, tuš na papirju, cc. 122 x 200 cm

Več o Majskem salonu si lahko preberete v celotni izjavi >>

pripravila Olga Butinar Čeh

 

 

UTRINKI: pregledna razstava nagrajenca Zorana Ogrinca

03. 5. 2016

Regionalno Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske v Ajdovščini je lani uspešno organiziralo Mednarodni bienale akvarela Castra 2015 na katerem je sodelovalo 192 avtorjev vsega sveta. Pri organizaciji bienala je sodelovala tudi Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov in rezultat je pregledna razstava  UTRINKI Zorana Ogrinca v Galeriji ZDSLU v Ljubljani, ki je dobitnik Odkupne nagrade ZDSLU.

Ob avtorjevem abstraktnem akvarelu Sledi, 2015, je žirija zapisala: Barvito močno zaznavna in hkrati figurativno slutena izvedba v akvarelu.

Prav osvežujoče je bilo množično sodelovanje številnih umetnikov na lanskem Bienalu akvarela, saj vemo, da je akvarelno slikarstvo že zelo staro. Izvira  iz ranega Egipta, od koder so nam ohranjeni z  vodotopnimi barvami poslikani papirusi; iz širne Azije, kjer so z akvarelnimi barvami slikali prostor, pokrajino ali kaligrafske zapise; iz srednjega veka, ko so  akvareli krasili številne  rokopise in miniature.  Poleg drugih velikih avtorjev pa sta tehniko pogosto uporabljala Albrecht Dürer in Rembrandt. Še posebno priznanje in  žlahtnost je slikarska tehnika pridobila v 18. stoletju, ko je angleški slikar William Turner, eden največjih akvarelistov, ustvaril ključne akvarele, podobe krajin, ki so bile prelomne in še do danes niso izgubile niti svoje svežine, niti lepote.

Zoran Ogrinc, Tvoje sledi, 2015, akvarel,  35x50 cm

Zorana Ogrinca, ki se poleg akvarela posveča tudi akrilnemu slikarstvu in grafičnim tehnikam,  spoznavamo kot skrajno čutečega vrhunskega slikarja, ki sicer rad zre v prihodnost, a ga enako vznemirja tudi preteklost in njene ostaline.  Poleg korelacije barve in forme, nosilk reakcij na stanje določene velike avtorjeve duhovne čustvene vznemirjenosti, ki obe skupaj nosita za slike značilno informacijo in izraznost, s čemer avtor rad nagovarja gledalca in ju vehementno, s filigransko natančnostjo polaga na likovno površino,  ga pogosto ustavi usoda ljudi. Dotakne se ga vsebina njihove ujetosti v tem stvarstvu, v okolju, v katerem enakovredno sobivajo, zaviti z obdajajočo jih krajino prepolno sledi, katere avtor iz preteklosti pobira kot bisere,  ki pripovedujejo zgodbe in nizajo usode oseb ujetih v neke hermetično zaprte kroge. Čeprav je iz slikarjevega obširnega opusa zelo jasno razvidno, da je pretežno zapisan abstrakciji, je figuralika še kako očitna na njegovih delih, pa naj bodo forme le kot drobne migotajoče sence neke pokrajine, ki jih je avtor želel iz nekega drugega sveta prenesti pred nas, ali slutene figure čutnih ženskih teles, ki jih brez strahu razgali na igrivi barvni paleti. Z nenehnim prekrivanjem slike s protokolom raznih procesov shranjevanja napetosti in fantazije drugačnega opazovanja, gledanja in videnja,  se prikažejo in razkrivajo pred nami drug za drugim skrivnostni lirični svetovi iz avtorjeve mladosti, pa tudi njegovi vtisi iz sedanjosti. So kot utrinki, kot naplavine preteklosti,  ki se pojavijo na slikarski površini, zasvetijo in poniknejo v trenutku, ko že imamo občutek, da smo razumeli vse tisto kar se dogaja pred našimi očmi. Hkrati pa ugotovimo, da je bila to le prevara, past, ki nam jo je spretno nastavil slikarski mojster, pa tudi naša velika želja spoznati kompleksnost in notranjost misterija Zorana Ogrinca. In abstrakcija pred nami omogoča, da začnemo špekulirati. Na eni sami slikarski površini se niza druga za drugo serija različnih razlag in videnje različnih slik, kar je lahko pravi blagoslov in pozitivna stran, prav tako pa tudi prekletstvo, oz.  negativna stran abstraktnega slikarstva. Morda je avtor začel delo v abstraktnem duhu in je nato v nadaljevanju poskušal v podobo vtkati nekaj konkretnega, formo, s katero je naslikana pripoved sama, ki nam sramežljivo razkazuje nejasno vsebino te vključene forme in se odpira predvsem s kompleksno barvno dinamiko in lirično celoto, ki je delo slikarjeve poetične duše.

 Zoran Ogrinc, Iz cikla Sledi, 2016, akril na platnu, 50x50

Koroški slikar, grafik in likovni pedagog Zoran Ogrinc je rojen v Mariboru leta 1956. Diplomiral je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani (slikarstvo pri prof. Milošu Požarju, kiparstvo pri prof. Boštjanu Putrihu), grafično se je izpopolnjeval pri prof. Walterju Domnu na Centre Internationale de Recerca Grafica v Barceloni. Je član ZDSLU (1986) in DLUM, kjer je več let aktivno deloval tudi kot član izvršnega odbora. V letu 2004 je vodil projekt "Connections 04" na katerem je sodelovalo 230 umetnikov iz 29-ih držav. Samostojno se je predstavil na 50 razstavah ter sodeloval na preko 200 skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoje slikarsko in grafično delo je prejel 16 nagrad, med drugimi leta 1998 Nagrado Umetniškega sveta Društva likovnih umetnikov Maribor in 2015 odkupno nagrado na Mednarodnem bienalu akvarela Castra v Ajdovščini.  Trenutno živi in ustvarja v Slovenj Gradcu.

Olga Butinar Čeh

 

 
1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 | 44 | 45

Ostale novice


Seminar: Pravo in umetnine, petek 15. maja 2015 ob 11.uri v Galeriji ZDSLU

Več>>


LIKOVNE BESEDE: Predstavitev novih knjig iz zbirke "Ljubljana osebno", 9. 12.2015 ob 17. uri, MGLC

Več>>


Aleksander Jankovič Potočnik "Zemlje-vidi", Galerija DLUL

Več>>