Ne spreglejte razpisa za društveno razstavo Salon ZDSLU 2017

27. 6. 2017

Majski salon ZDSLU 2017 smo morali letos preimenovati v Salon ZDSLU 2017, ker bo razstava slovesno odprta šele 14. novembra in bo, tako kot lansko leto, znova potekala v razstavnih prostorih Narodnega muzeja Metelkova. V narodnem muzeju imajo žal majski termin že dalj časa zaseden z drugo razstavo in ker so razstavni prostori na Metelkovi zagotovo najbolj primerni za takó pomembno razstavo članov ZDSLU, smo se letos prilagodili terminu, ki je bil prost in Majski salon ZDSLU 2017 prestavili v jesenski čas, ime same razstave pa temu primerno prilagodili. Vse ostalo, razen teme letošnje razstave, ostaja isto kot lani in zato vas prosimo, da se resnično izkažete in prilagodite svoje umetnine razpisanim pogojem ter upoštevate, da bo selekcija strokovna in žirija zahtevna. Naj vam pa pogum nikakor ne uplahne saj je možnosti, ki vam omogočajo sodelovanje na naši najstarejši in največji razstavi, ki vseskozi sledi času in razvoju likovno vizualne umetnosti,  veliko in veseli bomo, da boste del velikega projekta. Več informacij lahko najdete TUKAJ.

Utrinek z lanskega Majskega salona 2016

 

 

Odprtje razstave kiparke Mojce Smerdu in slikarja Aleksija Kobala, lanskih Prešernovih nagrajencev

16. 6. 2017

Odprje razstave iz niza "OKNO K SOSEDU" Aleksija Kobala in Mojce Smerdu, v torek, 20. junija ob 19. uri na Generalnem konzulatu RS v Celovcu. Tokratna razstava dveh vrhunskih slovenskih likovnih umetnikov, kiparke Mojce Smerdu in slikarja Aleksija Kobala, nagrajencev Prešernovega sklada 2016, je za poznavalce in ljubitelje lepih umetnosti zagotovo dogodek prav posebne vrste. Tako Smerdujevo, kot tudi Kobala bi lahko označili kot samosvoja likovna ustvarjalca samotarja, ki na svoji bogati ustvarjalni poti rabita svojski likovni jezik, ne sledita trendom in ostajajta zvesta vsak svojemu izjemno dognanemu metierju in načinu ustvarjanja, ki omogoča učinkovito pripoved in skoraj biografsko izpoved, ob enem pa za sabo puščata globoke sledi v svetu naše likovno vizualne umetnosti.

ALEKSIJ KOBAL

Aleksij Kobal je bil rojen 1962 v Kopru, kjer se je že zgodaj začel spogledovati z umetnostjo. Zato ni bilo presenetljivo, da se je posvetil študiju slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 1986 diplomiral pri profesorju Janezu Berniku, leta 1993 pa je končal še slikarsko specialko pri profesorici Metki Krašovec. Predstavil se je na številnih samostojnih razstavah (izbor: 2006, Kronosov prašum, Zrcalne slike, Peterokotni stolp, Ljubljanski grad; 2012, Nocturno, Galerija A+A, Benetke; 2016, Topologija zlatoroga, Galerija Kresija, Ljubljana) in sodeloval pri mednarodno pomembnih skupinskih razstavah doma in v tujini (1994, »U3«,  Trienale slovenske umetnosti, Moderna galerija, Ljubljana; 2013, Majski salon ZDSLU, Ljubljana; 2014, 2015, Magija umetnosti, Villa Manin – Italija, Zagreb, Dunaj). Poleg slikarstva se intenzivno posveča tudi oblikovanju. Za likovno udejstvovanje je prejel več priznanj in nagrad,  najpomembnejše so: 1977, Plečnikova nagrada, za grafično oblikovanje na srednji šoli, 1995, Velika nagrada Majskega salona ZDSLU; 2016, Nagrada Prešernovega sklada. Živi in dela v Ljubljani kot svobodni umetnik. 

Dekonstrukcija melanholije, 2017, olje na platnu, 100x120 cm

Magični sanjski slikarski svet Aleksija Kobala bi lahko razdelili na dva dela. V svet, ki sicer sije in se blešči, a ne v topli sončni pozlati, temveč v hladni, ščemeči, kot britev ostri otožni srebrnini prosojnih meglic, ki v celoti polnijo likovno površino, in v podzemeljski svet mrkih težkih in temnih tonov, zapuščenih tehnoloških poslopij ter izmišljenih krajin brez začetka in konca, tako značilnih za njegovo abstraktno slikarstvo, fiktivni svet brez figure.

Območje zajetja, 2013, olje na platnu, 100x100 cm

MOJCA SMERDU

Mojca Smerdu je bila rojena 1951 v Ljubljani. Že od mladih nog dalje je odraščala ob umetnosti znamenitega očeta, prvovrstnega kiparja Frančiška Smerduja, ki je zaznamoval njen svet in je nato med šolanjem le še sledila svojim notranjim vzgibom, nadarjenosti ter primarnemu praznanju in občutku za formo, ki ga je nosila v sebi. Odločitev, da nadaljuje študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, je bila pričakovana in 1974 je diplomirala ter nato pri profesorju Dragu Tršarju znanje le še nadgradila na kiparski specialki, ki jo je zaključila leta 1976. Kiparka je ustvarila številne mojstrovine tako malih kot tudi velikih formatov, ki so po galerijah, na domovih zbirateljev in v javnih prostorih ter je od začetkov do danes razstavljala na več kot petdesetih samostojnih in na več kot sto skupinskih razstavah doma in na tujem. Ustvarjalni opus avtorice ima širši pomen in zato ni presenetljivo, da jo že od začetka njenega pojavljanja vabijo v priznane galerije in na razstavišča, vključujejo k selekcioniranim pomembnim izborom (5. jugoslovanski bienale male plastike, Kulturni center Miško Kranjec, 1981; 13. biennale internazionale del bronzetto piccola scultura, Museo Civico Eremitani, Padova, Italija, 1981; 2., 3., 4. in 5. pančevačka izložba jugoslovenske skulpture, Savremena galerija Centra za kulturu Olga Petrov, Pančevo, Srbija,1983, 1985, 1986, 1989; 10. jugoslovanski bienale male plastike, Kulturni center Miško Kranjec, 1991 (prenos v Ljubljano 1992). Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja doma in po svetu, kjer med najpomembnejše štejemo študentsko Prešernovo nagrado (1976), Župančičevo nagrado mesta Ljubljane (2002) in nagrado Prešernovega sklada (2016).

Potovanje skozi čas, 1994, bron, 18x42x19 cm

Avtorica je močna sodobna kiparska osebnost, ki spada v sam vrh slovenske likovno-vizualne umetnosti in med najpomembnejše slovenske kiparke. Je izjemno tenkočutna, z občutkom za preprosto prvinskost tako materialov kot tudi vsebin in oblik, njene plemenite, polne in dihajoče forme se dotikajo tudi moškega, a so bolj zapisane ženskemu principu, so robatih površin in pripovedujejo njej lastno življenjsko zgodbo, ki izhaja iz nje same, in lahko bi rekli, da so na nek način skoraj avtobiografske. S plodnostjo zaznamovane figure so abstrahirane do skrajnih oblik, a še vedno prepoznavne, s sledmi in z drobnimi odbleski Henryja Moora ali morda celo prazgodovinske Willendorfske Venere.

Pripravila: kustosinja razstave Olga Butinar Čeh

 

Razstava avtorjev: Jure Engelsberger in Veronika Vesel Potočnik, 25. 5. - 23. 6. 2017

15. 5. 2017

Jure Engelsberger & Veronika Vesel Potočnik: Skice za pobeg iz matrice / Prostori

Kmalu odprtje nove razstave perspektivnih avtorjev. V četrtek, 25. maja 2017 ob 19. uri, se bosta v Galeriji ZDSLU predstavila ilustrator Jure Engelsberger in akademska slikarka Veronika Vesel Potočnik. Avtorja bo predstavil kustos razstave Miha Colner in predsednik ZDSLU, Aleš Sedmak.

Skupna razstava Jureta Engelsbergerja in Veronike Vesel Potočnik z naslovom Skice za pobeg iz matrice / Prostori bo predstavila njuna nova oziroma še neobjavljena dela, ki so bila pripravljena posebej za to priložnost. Njune angažirane risbe pričajo o stvarnem in imaginarnem svetu mogočih sedanjosti in prihodnosti ter namigujejo na post-apokaliptične slutnje sveta, ki ga zaznamujejo hibridni stvori, namišljene krajine in neprijazni umetelni prostori.

vabilo

Jure Engelsberger: Skice navodil za življenje

Oba predstavljena avtorja se s izbranimi deli nekoliko odmikata od svojih siceršnjih ustvarjalnih praks. Slikarka Veronika Vesel Potočnik je pripravila site specific risarsko instalacijo z naslovom Prostori, ki prikazuje prenapolnjene arhitekture, imaginarne krajine ter hibridne živali, ki odsevajo njeno siceršnje obravnavanje prostora kot fizične in mentalne kategorije. Ilustrator in oblikovalec Jure Englesberger se na drugi strani v delu z naslovom Skice za pobeg iz matrice posveča tekstovnim in vizualnim zgodbam, ki v stripovski maniri in z zvrhano mero (samo)ironije predstavljajo avtorjev pogled na sodobni svet, tukaj in zdaj. 

slika

Veronika Vesel Potočnik: Vsakdanje stvari - POGOVOR

 
1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42

Ostale novice


Happening na Veselovem vrtu

Več>>


Vabimo vas na odprtje razstave dobitnikov priznanj Riharda Jakopiča: Sanela Jahić in Mito Gegič

Več>>


NAGRAJENCI RIHARDA JAKOPIČA 2017

Več>>