Kmalu odprtje skupinske razstave Likovnega društva Kranj: Linija kot nosilec podobe

25. 5. 2018

Skupinske razstave Društva likovnih umetnikov Kranj nas vedno znova popeljejo v neko novo zgodbo, ki se naslanja na izbran naslov in temu podrejen izbor umetnikov ter njihovih del. Če smo se pred dobrima dvema letoma v Galeriji ZDSLU posvetili izrazito prostorsko obarvani temi “Iluzija in prostor”, pa se tokrat spuščamo k bolj prvinski tematiki, za katero se skriva naslov “Linija kot nosilec podobe”. Vabljeni na odprtje razstave 5. junija 2018 ob 19. uri v Galerijo ZDSLU. Kuratorica razstave je Melita Ažman. 

Tomaž Šebrek, Prapolje, 2014, žgana žica, foto: osebni arhiv avtorja

Idejna zasnova naj bi podprla dela, v katerih se pojavi linija kot element s katerim členimo tako realistično kot abstraktno definirano podobo. Torej gre za razpon med kompleksnejšimi deli in poenostavljeno rešitvijo. Linija predstavlja eno od najstarejših likovnih upodobitev ter je temeljni element vseh oblik. Profile in konture predmetov - tako žive kot nežive narave - vidimo kot linearne oblike, ravno tako pa je linija prisotna tudi v risbi, slikarstvu, grafiki, kiparstvu in arhitekturi.

Kaja Urh, Ringa Roses XXXV, 2018, akril na platnu, foto: osebni arhiv avtorja

Linija je lahko konstrukcijski element in nastopa v preprosti samostojni vlogi, naprednejši podobi obrisa telesa ali prostora ter kot svetlobni kontrastni element. Vsem primerom pa je skupna unikatno izrazna afiniteta, ki posreduje vzdušje in individualno osebno ter čustveno obarvano zgodbo posameznika. Dela tokratne razstave kažejo širok spekter pristopov zaznamovanih tako v risbi, sliki, digitalni kot tudi klasični grafiki in kiparstvu ter instalaciji.

Na razstavi sodelujejo:. Tomaž Šebrek, Boge Dimovski, Lučka Šparovec, Miha Perčič, Jaka Bonča, Klementina Golija, Klavdij Tutta, Nejč Slapar, Maruša Štibelj, Irena Jeras Dimovska, Franc Bešter, Cveto Zlate, Andreja Eržen, Kaja Urh in Jože Eržen.

 

V spomin Miki Mustru ...

10. 5. 2018

foto: Borut Peterlin (Mladina)

Zapustil nas je naš dolgoletni član, veliki mojster stripa in animiranega filma svetovnega merila, akademski kipar Miki Muster, ki je bil že od mladih nog zapisan likovni umetnosti, filmski animaciji, stripu, risbi in sliki, pravljicam ter zgodbam, ki jih je pripovedoval v njemu lastnem likovnem jeziku, v stvaritvah za staro in mlado. Sleherno opravilo, ki se ga je lotil, je privedel do samega vrhunca in kar je počel, je delal iz srca in želje po popolnosti, ki je prihajala iz njegove notranjosti. Znal je izključiti vse kar mu je bilo nepomembno in ga je motilo pri delovni koncentraciji in ustvarjanju. Bil je deloholik, ki je celotno življenje posvetil risanju, za kar mu ni bilo žal nobene žrtve in bil je tudi izredno spreten ter hiter risar. Živel je svoje sanje in brez ovinkov sledil svojemu talentu, ki ga je naredil prepoznavnega in slavnega daleč po svetu. Ni poznal oddiha in je brez pomočnikov ali sodelavcev delal svoje najljubše opravilo – ure in ure, dneve in noči je neumorno risal. Filmi, reklamni spoti, zgodbe in vse kar je  prihajalo in nastajalo izpod njegovih rok, so globoke sledi ki jih pušča za seboj v svetu likovne umetnosti in ki bodo za njim ostale tudi za prihodnje generacije.

V družbi in med prijatelji je Miki Muster vedno deloval umirjeno, dostojanstveno pa tudi nekoliko hudomušno, saj je bil poln zdravega in originalnega kritičnega humorja. Zaradi narave dela je bil samotar in kadar je le uspel za kratko zapustiti svoj delovni pult in se je pridružil  tistim, ki jih je imel rad, je znal biti tudi izjemno zabaven, duhovit in radoživ.  A  vedno je deloval, kot da živi in prihaja od nekod drugod, iz prav posebnega, lastnega bogatega sveta umetnosti, ki ga je popolnoma posrkal vase in katerega je skozi desetletja razvijal ter ga preko svojih junakov, karikatur, ilustracij, knjig in animiranih filmov delil z nami. Biti kar si in postati kar lahko, je bil smisel njegovega dolgega bogatega in srečnega življenja. Kakršno koli slovo je vedno boleče, a je lažje če tisti, ki odhaja pusti za seboj pečat in opus, kot je skozi desetletja nastajal pri Miki Mustru, ki je in bo nepozaben.   

Olga Butinar Čeh

 

V slovo Metki Krašovec ...

25. 4. 2018

foto: Mladina

Včeraj je od nas tiho odšla ena največjih slovenskih slikark današnje dobe, članica ZDSLU, Metka Krašovec, ki je v okviru neštetih svetovnih popotovanj pripotovala do svoje »končne postaje«. Že kot srednješolka je začutila, da bo pri svojem delu zapisana likovni umetnosti – slikarstvu in grafiki, kar ji ni bil zgolj poklic, temveč poslanstvo, ki ga je vestno in skrbno izpolnjevala, gojila, raziskovala in ljubila kot del same sebe.

Metka Krašovec se je rodila leta 1941 v Ljubljani. Po diplomi na ALU je leta 1966 je absolvirala specialko za slikarstvo pri profesorju Gabrijelu Stupici in leta 1970 še specialni študij grafike pri profesorju Riku Debenjaku. V letih 1966 in 1967 je bila asistentka na oddelku za slikarstvo in grafiko na ameriški univerzi Athens v Ohiu, v letih 1974 in 1975 pa štipendistka The British Council-a na grafični specialki na Royal College of Art v Londonu. Leta 1977 je postala docentka na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, leta 1986 izredna, leta 1991 pa redna profesorica za slikarstvo in risanje. Leta 2015 je bila izvoljena za izredno članico Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za umetnost, februarja 2017 je prejela Prešernovo nagrado za življenjski opus, marca 2018 pa so ji na Univerzi na Primorskem  podelili naziv častne doktorice. 20. aprila 2018 so odprli njeno zadnjo  razstavo "Metka Krašovec in umetniki - skupinska razstava" v KIBLI PORTAL v Mariboru, na kateri se je predstavila z umetniki, ki so študirali pod njenim mentorstvom na ALUO v Ljubljani.

Vrhunska slikarka, umetnica in pedagoginja, ki se je sicer odzivala duhu časa in vklapljala v struje v sodobni umetnosti kot je popart ali novi realizem, ni nikoli sledila trendom in je vseskozi ostajala zvesta svojemu likovnemu svetu in lastni likovni govorici, ki jo je izbrusila do neslutene popolnosti. Bila je druga slovenska umetnica, ki je leta 1983, v svetu moških avtorjev, uspela in dobila najvišje državno priznanje na področju likovno vizualne umetnosti, nagrado Riharda Jakopič, ki jo od leta 1969 dalje podeljuje ZDSLU, skupaj z Moderno galerijo, ALUO in Slovenskim društvom likovnih kritikov. Slike velikih formatov, krajine iz katerih nas motrijo prečudovita ženska bitja, nam pripovedujejo zgodbe o skrivnostih, o stiskah, skrbeh in o harmoniji ter neizmerni lepoti, prav posebej pa o življenju v drugih, neznanih svetovih, so dela, ki so se zapisala v našo likovno zgodovino. Metka Krašovec  pušča za sabo globoke sledi in praznino, ki je ne bo mogel nihče zapolniti. V Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov je bomo pogrešali in njeno delo bo ostalo z nami tudi za prihodnje generacije umetnikov in ljubiteljev likovne umetnosti.

Olga Butinar Čeh

 
1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 | 44 | 45 | 46 | 47 | 48 | 49 | 50 | 51 | 52 | 53 | 54 | 55 | 56

Ostale novice


Sprehod po Ljubljani z Anunciado Fernández de Córdova

Več>>


Črtomir Frelih: Znaki likovne nadarjenosti
Član ZDSLU, Črtomir Frelih je redni profesor za grafiko na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagošk
Več>>


V spomin Miki Mustru ...

Več>>