Nagrada Sekcije kiparjev in umetnikov, ki delujejo v javnem prostoru akademski kiparki Paoli Korošec

8. maja 2025 smo v Galeriji ZDSLU podelili nagrado Sekcije kiparjev in umetnikov, ki delujejo v javnem prostoru akademski kiparki Paoli Korošec. Nagrado Sekcije kiparjev in umetnikov, ki delujejo v javnem prostoru je izbrala komisija, ki so jo sestavljali dr. Sarival Sosič, Jurij Dobrila in prof. Roman Makše.

Paola Korošec je za nagrado Sekcije kiparjev in umetnikov, ki delujejo v javnem prostoru ZDSLU, bila predlagana za svoj izjemen predlog spomenika prvi slovenski kiparki Karli Bulovec Mrak. Njeno delo je bilo predstavljeno leta 2023 v okviru programa ZDSLU na razstavi v Video galeriji Klet. Projekt, Idearum fata in arte latent spectantis ingenio, je svojevrstna umetniška reinterpretacija zgodovine in kulturne dediščine, zasnovana tako, da časti Karlo Bulovec Mrak ter njenega soproga, dramatika in slikarja Ivana Mraka. Paola Korošec je zasnovala portreta Karle in Ivana v obliki zaključkov držal za polkna, kar je subtilna in domiselna rešitev, ki povezuje zgodovinsko pripoved z arhitekturnimi elementi. Portreta sta nameščena na nasprotnih straneh okna, tako da se zdita, kot da se gledata, kar simbolizira njuno povezavo in skupno življenje. Oblikovanje sledi tradicionalnim oblikam držal za francoska polkna, kar dodatno poudarja občutek zgodovinske kontinuitete in kulturne dediščine.

Izjava umetnice ob dnevu kiparstva:

“Kaj reči leta 2025 ob svetovnem dnevu kiparstva? Likovno delo v javnem prostoru je vedno nosilec stališča. Durrell je zapisal: …Otroci svoje pokrajine smo. Ta nam narekuje dejanja in celo misli kot smo dovzetni zanjo…. Poetični zapis izpostavlja pomembnost subtilne povezave s prostorom, ki ga zapolnjujemo in gradimo. Kiparstvo, umetnost tradicionalno zavezana gravitaciji ter svetlobi in se razkriva dotiku, nastaja lahko v intimni kontemplaciji ateljeja ali v skupinskih procesih v zasebnih in socialnih prostorih. Klasičen kip, stenska poslikava, interaktivna postavitev, angažirana intervencija, spletni aktivizem in druge oblike umetniškega izraza z umestitvijo v javni prostor, pa naj gre za začasno ali stalno, dobi povsem drugo težo. Postane izraz, postane stališče, postane predmet debate, kamen spotike, poziv k sanjarjenju, metafizično potovanje, bogastvo pokrajine, kvaliteta…. Javni prostor je tisti, ki ga delimo z znanci in neznanci. Je prostor političnega, javnega in ekonomskega življenja in se je skozi čas razvijal skupaj z mestom. Njegova primarna narava pomeni prostor, kjer se argumentirajo in oblikujejo mnenja. Danes izgublja prvotni pomen in postaja vse bolj oder, kjer se (le) odvijajo javni dogodki. Pozabljeni horizonti preteklih obdobij pod našimi nogami skupaj s tem, ki nastaja tvorijo kvaliteto javnega prostora. V njem umetnost opozarja, omogoča in spodbuja odkrivanje, raziskovanje in artikulacijo zgoščenih in različnih družbenih pokrajin. Ali smo jo kot družba sposobni sprejeti v vsej njeni pestrosti kot gradnik lastne identitete, to je vprašanje, ki se zastavlja.”

Paola Korošec (1969, Ljubljana) je iz kiparstva diplomirala leta 1993 (Drago Tršar) na ALUO v Ljubljani. Je strokovna sodelavka na področju arheološke keramike. Sodeluje pri kiparskih in restavratorskih projektih doma in v tujini. Od nagrad za kiparstvo bi izpostavili: študentsko Prešernovo nagrado, 2014 – priznanje Majskega salona ZDSLU in priznanje na 3. Mednarodnem festivalu likovne umetnosti Kranj – ZDSLU, 2021 – Jakopičevo priznanje. Živi in dela v Ljubljani.

Iskrene čestitke