Spremenjen delovni čas Galerije ZDSLU v petek 15. maja 2015

14. 5. 2015

Spoštovani obiskovalci galerije,

obveščamo Vas, da bo Galerija ZDSLU imela v petek, 15. maja 2015 spremenjen delovni čas. Galerija bo odprta do 15. ure zaradi Majskega salona 2015 - zrak, ki se bo odvijal v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini.

Se vidimo na odprtju in hvala za razumevanje!

 

Majski salon 2015 - ZRAK: Izjava za javnost

13. 5. 2015

IZJAVA ZA JAVNOST: Majski salon 2015 - ZRAK

Ljubljana, 11. maj 2015: Majski salon 2015 – Zrak, Lokarjeva galerija Ajdovščina, Prešernova cesta 15. Letno razstavo članov ZDSLU, »Majski salon«, ki teče neprekinjeno že od 1909 leta dalje, bomo letos slovesno odprli 15. maja ob 18. uri v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini.

Galerija, v kateri domuje Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske, eno izmed devetih regionalnih društev Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, je odprla svoja vrata oktobra 2012. Lokarjevo hišo so z lastnimi sredstvi in s podporo sponzorjev po skoraj eno leto dni trajajočih prenovitvenih delih, člani DLUSP sami obnovili in v njej z lastno razstavo slovesno pričeli s programom. Na novo odprta Lokarjeva galerija je povsem nova pridobitev DLUSP.

Lokarjeva galerija Ajdovščinahttp://www.dlusp.si/files/2010/11/GALERIJA-1.jpg

Na Majskem salonu 2015 – Zrak sodeluje 127 avtorjev, članov ZDSLU, po večini z dvoje deli. Spremni tekst v katalogu je napisal likovni kritik in kustos ddr. Damir Globočnik, ki je ob letošnji razstavi med drugim zapisal: »Majski salon je tradicionalna prireditev stanovskega društva slovenskih likovnih umetnikov, katerega ustanovitev sega v čas okrog leta 1900. Od skupinske razstave, ki je bila prirejena leta 1909 v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, lahko bolj ali manj redno sledimo vsakoletnim preglednim razstavam delovanja slovenskih umetnikov. Poseben pečat prispeva prireditvi tematsko izhodišče, ki koncept skupinske razstave raztegne preko njenih običajnih mej."

V tematski verigi, vezani na simboliko naravnih elementov, je letošnji osrednji motiv salona »zrak«. Témi letošnjega Majskega salona se je mogoče približati z različnih zornih kotov in vsebinskih izhodišč. Zato tudi tokratna razstava odpira vpogled v pestre oblikotvorne in vizualizacijske zmožnosti likovnikov, v različne avtorske poetike, v sklopu katerih delujejo posamezni ustvarjalci, slikarji, grafiki, kiparji, ilustratorji, fotografi in predstavniki sodobnih umetniških praks. V mnogih primerih je mogoče opozoriti na ustvarjalno odprtost, ki v sklopu osebnega izraza najde pot do zanimivih in samostojnih rešitev. Pri tem velja dodati, da je bila téma letošnjega Majskega salona morda bolj zahtevna, kot je bilo to doslej. V ospredju likovne umetnosti in vsakega likovnega organizma je zaznava. Na vprašanje, kako ponazoriti nesnovnost, s kakšnimi vizualnimi efekti je mogoče materializirati pojav, ki je v bistvu neviden in neulovljiv, seveda ni mogoče podati samo enega odgovora. Nekateri avtorji so se oprli na formalne oziroma oblikotvorne raziskave, drugi na simbolne in asociativne dimenzije motiva, nekateri so v likovnih uprizoritvah opozorili na gibanje zraka, na svetlobne in barvne učinke, ali pa na načine in specifike vizualne percepcije motiva ter na različne postopke njegovega duhovnega in čustvenega vrednotenja, spet drugi so se odločili za asketska likovna sredstva itn. Vsako delo je skratka zgodba zase, odvisna od avtorjevih likovnih hotenj. Mnoga med njimi nas uspejo potegniti v svoj imaginarni svet. Gledano v celoti razstava zato izpričuje zanimiv vpogled v miselni in ustvarjalni horizont domačih likovnih ustvarjalcev ter v specifične naglase, ki obvladujejo sodobno likovno umetnost. » 

   

Vesna Čadež                     Barbara Demšar                               Mihail Hodin

Paride Di Stefano                                                                     Jurij Dobrila

Majski salon ima letos, poleg selitve razstave na Severno Primorsko, še nekaj posebnosti. Likovna dela so manjših formatov, predvsem slike, grafike in risbe, s katerimi se bodo člani predstavili naj ne bi presegale 40 x 40 cm. Novost je, da bo na Majskem salonu prvič sodeloval selektor iz tujine. Mednarodno priznana kustosinja in galeristka Denise Parizek iz Dunaja, bo med avtorji izbrala pet umetnikov, nagrajencev MS 2015 – Zrak,  ki bodo svoja dela 18. junija razstavili na Dunaju v Slovenskem kulturnem centru Korotan. V zadnjih treh letih smo izbor del z Majskih salonov redno poslali na Potovanje na Dunaj in izbrane avtorje tam predstavili, kar bomo naredili tudi letos, le da izbora ne bo delala domača žirija, ampak kuratorka, ki deluje v mednarodnem prostoru pri pomembnih projektih po večjih mestih Evrope (Dunaj, Bukarešta, Istanbul, Ankara, Düsseldorf, Krakov, Ljubljana, Koper, Benetke…). Istočasno bodo  avtorji, ki jih bo izbrala Parizek-ova, preko poletja svoja dela razstavljali tudi v razstavnih prostorih Vivo cateringa v Ljubljani, Dunajska 125.

Kuratorka za sodobno umetnost Denise Parizek sodeluje pri večjih mednarodnih razstavah in jo med drugim zanima predvsem mejno področje performansov med gledališkimi predstavami in razstavami. Glavna tematika, ki se ji posveča, je močno povezana z današnjo transformacijo umetniškega procesa, z vključevanjem družbe, političnih in ekonomskih pogojev¸ki vladajo v deželah v katerih deluje in še prav posebej raziskuje status v projekte vključenih umetnikov. Ukvarja pa se tudi s posredovanjem likovno vizualne umetnosti širšim javnostim. Živi in dela na Dunaju, v Berlinu in v Hamburgu.

Vasja Nagy: Post/Art in a Suitcase

Denise Parizek

Parizekova je že sodelovala pri nekaterih mednarodno naravnanih slovenskih projektih, kot je bil projekt »Art in Suitcase« – Galerija Alkatraz (2010), ali projekt Traces/Sledi, pri katerem so bile vključene Obalnie galerije (2014). Naša želja je, da z vključevanjem mednarodno priznane kuratorke v projekt pridobimo več pozornosti pri dunajskih poznavalcih in ljubiteljih umetnosti.

Jure Fingušt Prebil                                                       Narvika Bovcon in Aleš Vaupotič

 

  

Marija Flegar                                                     Cvetka Hojnik

Simon Jugovic Fink                                       Evgenija Jarc

   

Boštjan Kavčič                                                        Anka Krašna

   

Dominik Olmiah Križan                         Irena Majcen

    

Agata Pavlovec                   Nora de Sint Picman            Marija Prelog

       

     Aleksander J. Potočnik                 Katja Smerdu

      

  Alenka Vidrgar in Dragomir Bole             Janez Rotman

Večina umetnin bo naprodaj, prav tako pa bodo obiskovalci lahko kupili edino slovensko strokovno revijo s področja likovne in vizualne umetnosti Likovne besede, ki jo od 1985 dalje izdaja Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov.

Se vidimo na odprtju razstave!

 

 

 

Od nas je odšla velika umetnica, primadona slovenske grafike Adriana Maraž

10. 5. 2015

Adriana Maraž se je rodila 26. 12. 1931 v Ilirski Bistrici in je do konca druge svetovne vojne, to je do svojega 15. leta živela v Italiji, potem pa na Goriškem, kjer je začela svojo umetniško pot. Na Akademijo za likovno umetnost se je vpisala leta 1949, kjer je  študirala slikarstvo pri Maksimu Sedeju, Gojmirju Antonu Kosu in Mariju Preglju, grafiko pa pri Riku Debenjaku in Božidarju Jakcu. Študijsko je veliko potovala po Franciji, Italiji, Nemčiji in Nizozemski. Bila je članica Grupe 69 in Ljubljanske grafične šole,  v sedemdesetih se je uveljavila po vsej Jugoslaviji in v svetu, od koder je prinašala številne nagrade in priznanja. Za svoje delo je leta 1977 prejela Jakopičevo nagrado, leta 1983 pa še nagrado Prešernovega sklada za izvirne in tehnično izbrušene dosežke v grafičnem ustvarjanju. Živela in delala je v Ljubljani in Breznici na Gorenjskem.

Zagotovo je bila Maražova  izredno pomembna in prav posebna  likovna umetnica za katero ostaja globoka sled in vrzel, ki jo bo težko zapolniti. Svojemu delu in ustvarjalnemu procesu je bila predana skozi celo bogato življenje  z vso svojo bitjo. Brezhibno in  popolno poznavanje ter obvladovanje grafičnih tehnik, izredna tenkočutnost, čutnost, čustvenost in veličina duha, ki je vodil in vladal njeni nadarjenosti in občutku za lepoto, so Maraževo privedli v sam svetovni vrh likovnih umetnikov grafikov. Sleherni motiv, ki si ga je izbrala za obdelavo, se je pod njenim burnim očesom in umetelnim rokovanjem ter rafiniranim in preciznim delom na matricah, ali pri sitotiskih,  spremenil v prečudovit, plemenit in razkošen eksponat. Ob  popolnem obvladovanju form, ki so se porajale in barv, ki so jih polnile je bil njen prefinjeni občutek za material tako izjemen, da si je gledalec pogosto zaželel dotakniti se razstavljenih del, da preveri, ali le ni morda na zofah, foteljih,  stolih ali kavčih, namesto naslikane, prava svila, žamet ali les. Njena dela so bila navkljub resnobni vsebini sveža in polna neke prav posebne iskrivosti in hudomušnosti, žarela so in dajala vtis, kot da jih osvetljuje dodaten vir kake močne luči, ki je usmerjena na sredo slike in katere odsev nas slepi.  S svojim absolutnim znanjem in tenkim ženskim čutom je znala pričarati neverjetne atmosfere svetlobe in sence in nepomembne propadajoče elemente povzdigniti v svet neizmerne lepote, harmonije in plemenitosti. Sama je nekje dejala: Eno od jeder moje ustvarjalne stiske je prav potreba srečati človeka, odgrniti zaveso indolence brez deklarativnega hrupa, z rahlim dotikom mavričnega krila, dregniti v razpoke njegovih brazd. Prepričana sem, da je gibka čarobnost umetnosti tega sposobna. Iz hladnega telesa zemlje moramo zanetiti kres, da bi tudi slepec, ki ne vidi plamena, začutil njegov žar.”

Poleg razkošne lepote pa veje iz njenih del tudi otožen in melanholičen občutek minljivosti, kateri je zapisano vse živo in ki nas morda opozarja: »Carpe diem« - ujemi dan!

In ravno, ko je začela ponovno načrtovati in se je znova nameravala vrniti v Ljubljano, se je sredi novih idej, žal, za vedno ustavil njen korak. Njene stanovske kolegice in stanovski kolegi jo bodo pogrešali in nikoli pozabili.

   Krilo, 1976, barvna jedkanica, 76 x 56 cm            Sunyata, 1978, barvna jedkanica, 76 x 56 cm

Olga Butinar Čeh, dipl. umet. zgodovinarka

Ljubljana, 9. maj 2015

 
1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 | 44 | 45

Ostale novice


Okrožnica: oktober - december 2014

Več>>


Ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar se je srečala s predstavniki ZDSLU

Več>>


Decembrski festival ZDSLU in Prodajna razstava v Galeriji ZDSLU

Več>>