Jesensko dogajanje v Galeriji ZDSLU začenjamo z zanimivo razstavo, kiparsko intermedijsko postavitvijo v prostoru akademskega kiparja Zorana Srdića Janežiča, »Kdor visoko leta…«, ki bo v četrtek, 27. avgusta ob 18. uri.

Pri ustvarjalnem procesu kiparja Zorana Srdića Janežiča zanima predvsem umetniška avtonomija in pri nastajanju artefaktov črpa iz svojega bogatega kiparskega znanja in številnih idej. Pomembno mu je razmerje med vrednostjo in vrednoto, fascinira ga tehnološki razvoj in pri ustvarjanju gre povsem svojo pot. 2018 je zasnoval Festival 4’33, ki je potekal v okviru Sekcije kiparjev in umetnikov, ki delujejo v javnem prostoru pri ZDSLU. Festival je nastal iz želje razviti neodvisno platformo, preko katere se izven galerij in inštitucij predstavljajo umetniki različnih področij in z različnimi oblikami sodobnega umetniškega ustvarjanja in tako so se v odprtih ateljejih predstavili vizualci in performerji, ki delujejo v Ljubljani.

O sami razstavi je kustos razstave in pisec teksta v katalogu k razstavi, Sarival Sosič med drugim zapisal:….« Zoran Srdić Janežič je v svojih najnovejših kiparskih delih v lesu ter kovinskih mehanizmih materializiral in osmislil (opozoril) prenavljanje spomina, ki se skozi osebnostno energijo (ustvarjalnost) vedno znova odmika od varnih poljan zgodovinskega spomina – že uveljavljenega kolektivnega pomnjenja – v avtorsko svobodomiselno umetniško interpretacijo prepojeno ne samo z resnobnostjo do razumevanja ambivalentnosti vsakdanjosti, temveč tudi prepojeno z značilnim kiparjevim pikrim humorjem. ..Tokratna razstava v Galeriji ZDSLU (Ljubljana) nosi naslov Kdor visoko leta … in v ta kiparski ter razstavni koncept vključuje predvsem spomin, kot variabilno, menjajočo se energijo, ki je umeščena v sleherno likovno delo. V predstavljenih skulpturah je torej spomin tisti sicer nematerialni, a sestavni del skulptur, ki sicer znotraj podob dobiva posebno časovno obliko, posebne vsebinske ter čustvene poudarke, ki največkrat temeljijo na nadčasovnih temah kot so smrt, telo, čas, ljubezen, pripadnost, narod, domovina. Likovni medij, v tem primeru kiparstvo, nosi v sebi dinamično časovno obliko, ki se skozi zgodovino preverja, prevprašuje in spreminja. …..Ključna skulptura v tokratni kiparjevi seriji je skulptura rimskega puta, ki je vpet v mehanizem letenja, torej se nenehno premika, se dviguje in pada ter z gibljivostjo dinamizira kiparski prostor, je najprej zgodovinska danost povezana z natanko določenim dogodkom – v kiparski zasnovi je zelo podobna bronasti skulptura puta nasproti Kazine na začetku Kongresnega trg, torej puta, ki je nastal kot kiparski odziv na spomin, na tragičen dogodke iz druge svetovne vojne, torej na dogodek demonstracije žensk proti fašističnemu terorju (zapiranju žensk, otrok in starcev) v Ljubljani…..«