Združenje slovenskih vizualnih avtorjev

Avtorska in sorodne pravice likovnih in vizualnih avtorjev

Likovna in vizualna umetnost je danes navzoča na vsakem koraku in veliko lažje dostopna slehernemu kot kdaj koli poprej. Slike, skulpture, grafike, ilustracije, fotografije, video, umetnost novih medijev, performansi, grafično oblikovanje, arhitektura in druge likovne stvaritve nas spremljajo povsod. Zaradi raznolikosti in zahtevnosti nastajanja ter različne pojavnosti in uporabnosti tovrstne umetnosti, je urejanje področja avtorske in sorodnih pravic in odnosov med avtorji in uporabniki izjemno občutljivo. V Sloveniji pa je predvsem zaradi pomanjkanja trga umetnin, splošnega nerazumevanja pomembnosti avtorske pravice in slabe kondicije likovno vizualnega področja, ureditev tega segmenta še toliko bolj zahtevna, oziroma skoraj nemogoča. Slovenija je tako pri uveljavljanju avtorske in sorodne pravice še vedno nepopisan list v srednje evropskem prostoru, kakor tudi pri kolektivnem uveljavljanju tistih avtorskih pravic likovno vizualnih umetnikov, ki se upravljajo kolektivno.

Avtorska in sorodne pravice so ene od ustavnih in temeljnih človekovih pravic. S temi pravicami likovniki običajno upravljamo individualno (ko svoje delo prodamo), na nekaterih področjih uporabe pa je tako uveljavljanje nemogoče, saj bi bilo prezapleteno in neekonomično. Ta področja so določena z nacionalno zakonodajo in evropskimi direktivami: sledna pravica, kabelska retransmisija, privatno in drugo lastno reproduciranje, prazni nosilci.

Če želimo imetniki pravic pridobivati ustrezna nadomestila tudi iz teh virov uporabe naših del, moramo tako kot glasbeni (IPF, SAZAS), literarni (ZAMP in SAZOR) ali avdiovizualni ustvarjalci (AIPA) skladno z Zakonom o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ustanoviti kolektivno organizacijo imetnikov pravic na likovnih delih. Za to potrebujemo v končni fazi dovoljenje Urada za intelektualno lastnino, pred tem pa moramo seveda ustanoviti ustrezno pravno entiteto.

Nekaj razlogov za ustanovitev Zavoda za uveljavljanje kolektivnih avtorskih pravic likovno vizualnih avtorjev Slovenije (izvajalcev likovno vizualnih del: slikarjev, kiparjev, grafikov, ilustratorjev, keramikov, videastov, fotografov, oblikovalcev…):

  1. Slovenija zelo zaostaja na področju zaščite avtorskih pravic in spričo pomanjkanja izkušenj je smiselno, da se vsaj v začetni fazi čim več pravic uveljavlja obvezno kolektivno, saj se prav skozi sistem kolektivnega uveljavljanja sčasoma med članstvom doseže tudi dovolj visoka stopnja zavesti o tem, kaj pravice sploh so, katere so in kako z njimi upravljati. Posebej je to pomembno, ker so naši člani opazili zaskrbljujočo prakso preprodaje umetniških del, v kateri pa je individualno upravljanje s temi pravicami prav zaradi odsotnosti znanja in vedenja o tem praktično nemogoče. Dostop do informacij o ponovni prodaji umetnin in o ceni le-teh je posameznemu imetniku pravic onemogočen, čeprav je ta pravica zapisana v ZASP (Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah) in ZKUASP (Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic). Naj omenim tudi pravico reproduciranja avtorskih del za privatno in drugo lastno uporabo ter njihovo fotokopiranje (npr. učbenikov), ki se upravlja obvezno kolektivno in kjer so likovniki izključeni, oziroma si drugi želijo prilastiti njihove pravice. To so dovolj pomembni razlogi, da ustanovimo kolektivno organizacijo likovno vizualnih avtorjev, ki bo v njihovem imenu upravljala s sledno in drugimi pravicami ter ščitila interes likovnikov. To bi bil pomemben korak pri zagotavljanju spoštovanja pravic avtorjev likovnih in vizualnih del. Na ta način bo tudi država s podelitvijo dovoljenja pomagala umetnikom pri zagotavljanju spoštovanja njihovih v ustavi zapisanih pravic. Pa še: brez sledne pravice se veliko lažje izgubi sled za umetninami, kar je lahko težava tudi pri ohranjanju nacionalne premične kulturne dediščine.
  2. Kvalitetna likovna dela s trgovanjem in s časom pridobivajo na vrednosti in je tudi zakonska zaveza, da so pri tem udeleženi tudi avtorji, ustvarjalci prodajnega produkta (sledna pravica)
  3. O neodtujljivosti sledne pravice govori tudi Direktiva 2001/84/ES, 2
  4. Zelo pomemben razlog za urejanja avtorske in sorodnih pravic je predvsem majhnost in neurejenost slovenskega trga umetnin in potreba po organiziranem sodelovanju in komunikaciji s tujino.
10. 11. 2017 smo ustanovili Združenje Slovenski vizualni avtorji / SVA in si prizadevamo zbrati vso predpisano gradivo in dokumentacijo, da bomo lahko v nadaljevanju zaprosili za dovoljenje za pridobitev statusa kolektivne organizacije. Pri pripravi dokumentacije in vloge za pridobitev statusa kolektivne organizacije SVA je potrebna strokovna pravna podpora, saj mora vloga vsebovati:
  1. statut;
  2. pravila o delitvi zbranih avtorskih honorarjev;
  3. pravila o uporabi nerazdeljenih zneskov avtorskih honorarjev;
  4. pravila o politiki vlaganja avtorskih honorarjev v bančne depozite in uporabi teh prihodkov, če bo to izvajala;
  5. pravila o stroških poslovanja;
  6. pravila o namenskih skladih, če bodo oblikovani;
  7. pravila o obvladovanju tveganj;
  8. repertoar, seznami likovno vizualnih del vseh članov (slik, kipov, grafik, ilustracij, fotografij, videov, …);
  9. seznam članov oziroma članic (v nadaljnjem besedilu: član) in seznam imetnikov pravic, ki so pooblastili SVA za upravljanje njihovih avtorskih pravic na avtorskih delih, pod pogojem, da bo SVA dobila zahtevano dovoljenje, ter seznam teh pravic;
  10. podpisana pisma o nameri ali sklenjene sporazume o zastopanju obveznega kolektivnega upravljanja avtorske pravice s tujimi kolektivnimi organizacijami;
  11. dokazila o sredstvih, s katerimi bo pravna oseba kolektivno upravljala avtorske pravice (podatki o obsegu prodaje likovno vizualnih del v Sloveniji, obseg privatnega in drugega lastnega reproduciranja, obseg fotokopiranja učbenikov in učnega gradiva, obseg likovno vizualnih avtorskih del v okviru kabelske retransmisije, …) in
  12. sklep oseb, ki imajo upravljavske pravice, v skladu z zakoni, da soglašajo z vlogo za izdajo dovoljenja in se za čas statusa kolektivne organizacije odpovedujejo upravljavskim pravicam v pravni osebi v korist članov kolektivne organizacije.
SVA mora k vlogi za upravljanje priložiti še:
  1. dokazilo, da ni v celoti ali deloma v neposredni ali posredni lasti ali pod nadzorom imetnikov pravic;
  2. dokazilo, da je to njegova edina ali glavna pridobitna dejavnost.

Postopek pridobivanja statusa kolektivne organizacije je dokaj zahtevna naloga, še bolj pomembno in zahtevno delo pa je prepričati avtorje, likovnike, da prepoznajo pomembnost zaščite avtorske in sorodnih pravic in koristi, ki iz tega izhajajo.

Z ustanovitvijo Združenja želimo pod eno streho združiti slovenske avtorje, ustvarjalce likovno vizualnih del, ter poskrbeti za pravično, učinkovito in transparentno uveljavljanje njihovih kolektivnih pravic.

V prostorih Grand hotela Union je ZDSLU kot organizator 17. 10. 2017 skupaj s svetovno organizacijo CISAC in evropskim združenjem EVA, uspešno zaključil izjemno pomembno Regionalno konferenco o avtorski pravici na področju likovno vizualne umetnosti, ki je bila prvo tovrstno mednarodno srečanje pri nas. Konferenca je bila namenjena reševanju problemov z zvezi z avtorskimi pravicami vizualnih umetnikov v Sloveniji in v državah Južnega Balkana. Udeležili so se je mnogi predsedniki in predstavniki avtorjev nacionalnih likovnih združenj in društev iz republik bivše Jugoslavije ter predstavniki ministrstev in uradov za intelektualno lastnino. Prav tako so na konferenci sodelovali tudi predstavniki nekaterih kolektivnih organizacij iz Slovenije. Konferenco je vodil Mitko Chatalbashev, regionalni  direktor CISAC za Evropo s pomočjo Carole Streul, generalne sekretarke združenja EVA. Uvodoma je goste konference pozdravil mag. Igor Teršar, generalni direktor Direktorata za ustvarjalnost Ministrstva za kulturo RS. Med govorci so se zvrstili še Aleš Sedmak, predsednik ZDSLU, Direktor Urada RS za intelektualno lastnino dr. Vojko Toman, Mats Lindberg, direktor »Bildupphovsrätt«, organizacije za zaščito vizualnih avtorskih pravic na Švedskem, Vincent van den Eijnde, direktor »Pictoright« z Nizozemske, in Adriana Moscoso, direktorica za pravne in javne zadeve pri CISAC. Vsi navzoči so soglašali, da bodo pot pri urejanju avtorske in sorodnih pravic vizualnih umetnikov urejali s skupnimi močmi in si pri tem v prihodnje medsebojno pomagali.

Ves čas sodelujemo s kolektivnimi organizacijami v Sloveniji in Evropi. 18. septembra 2018 smo bili povabljeni na konferenco na Dunaj o pravicah na področju vizualnih del v digitalnem okolju; v zvezi z Direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, 26. novembra bomo v Budimpešti na rednem letnem srečanju evropskega združenja avtorjev European Visual Artists – EVA.

V letu 2019 smo podpisali pogodbo o sodelovanju z Inštitutom za avtorsko pravo (IAP), ki nam bodo pripravili vso potrebno dokumentacijo za pridobitev statusa kolektivne organizacije. Začeli smo tudi zbirati pristopne izjave avtorjev in upam, da se bo za to odločilo čim več slovenskih avtorjev.