V ČASU OSAMITVE

Društvo likovnih umetnikov Insula

GALERIJA INSULA
9. Marec 2020

»V času osamitve« je naslov projekta, ki smo ga poimenovali e-razstava. Gre za virtualno predstavitev ustvarjalne aktivnosti umetnikov, ki so združeni pod programskim okriljem galerije Insula. E-razstava ni prava razstava je pa predstavitev delovanja naših profesionalnih likovnih ustvarjalcev, ki zaradi aktualne situacije, izolirani v svojih ateljejih neprekinjeno opravljajo svoje delo.

Edvard Belsky

Ženski portret
2019
akril na platno, 100 x 100 cm

Edvard Belsky je rojen leta 1963 v naselju Kolki, Volinske regije v Ukrajini. Obiskoval je Republiško šolo za likovno umetnost in Višjo strokovno šolo za likovno umetnost v Dnipropetrovsku. Leta 1991 je diplomiral na Ukrajinski akademiji za likovno umetnost in arhitekturo. Od leta 1929 je član Zveze umetnikov Ukrajine. Živi v Izoli in v Kijevu.

Beti Bricelj

Brez naslova
2020
akril na platnu, 100x100x4cm

Leta 2000 je Beti Bricelj diplomirala na Šoli za risanje in slikanje – visoki strokovni šoli v Ljubljani. Po končanem študiju je nadaljevala z izobraževanjem v Avstraliji. Odzvala se je povabilu avstralske vladne organizacije za raziskavo aboriginske kulture iz oddelka Department of Aboriginal Affairs, Adelaide, South Australia. Za seboj ima vrsto samostojnih in skupinskih razstav doma in v tujini vključno z priznanim muzejem za geometrijsko abstrakcijo in MADI umetnost (The Museum of Geometric and MADI Art), v Dallasu, v ameriški zvezni državi Teksas. Njena dela že vrsto let ostajajo trajno zabeležena v različnih katalogih in knjigah sodobne umetnosti v svetu. Leta 2007 se je njena umetniška vizija realizirala na arhitekturi kot Pot sonca na fasadi, na stavbi poslovno trgovskega objekta Epicenter B2 v Postojni. Od leta 2002 je članica Društva likovnih umetnikov Insula. Živi in dela na Škotskem in v Postojni.

Kateryna Burlina

Zgodba enega mesta
2020
črnilo, akril na papiru, 80 x 60 cm

Kateryna Burlina se je rodila leta 1977 v Kijevu (Ukrajina). Leta 2000 je diplomirala na ukrajinski Akademiji umetnosti, kjer je študirala scenografijo in kostumografijo. Leta 2009 se je preselila v Slovenijo. Deluje na področju grafike, slikarstva, fotografije, videa in ambientalnih postavitev. V zadnjem obdobju ustvarja umetniške predmete iz blaga, pletenin in drugih nekonvencionalnih materialov.
Paride Di Stefano

Amazzone
2020
oglje in akril na papirju, 100 x 70 cm

Cassinu (Lazio, Italija). Leta 1998 je diplomiral na Art Institute »G. Manuppella « v Iserniji na oddelku »Arhitektura in notranji design« Leta 2003 se v okviru projekta »Erasmus« udeležil izmenjave na Institut supérieur des Beaux Arts Saint Luc Liège (Belgija) in istega leta diplomiral na oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost Neaplju. Leta 2007 je pridobil diplomo druge stopnje, na Accademiji Belle Arti di Brera v Milanu, kjer se je usposobil za učitelja slikarskih disciplin. Med leti 2002-2008 je delal kot organizator pri izvedbi Festivala vizualnih umetnosti v Sant’Agapitu (IT) »SAFF«. Je profesor likovne vzgoje na šoli v Trstu. Živi in dela v Strunjanu in Trstu.
Fulvia Grbac

ISOLAMENTO CONTRA NATURAM
2018
barvni lesorez, 35 x 35 cm

Fulvia Grbac je rojena 21. oktobra 1968 v Kopru. Študij na likovni akademiji v Benetkah je zaključila leta 1991. Svoje znanje o umetniški grafiki je poglabljala na delavnicah v Ljubljani pri profesorju Bojanu Kovačiču, v Italiji v Montefioru Conchi – Cattolichi pri profesorju Umbertu Giovanniniju, v Urbinu pri profesorju Viggianiju, na Fallmouth Art College pri profesorju Jessiju Leroyu Smithu in v Trstu pri profesorju Franku Vecchietu v sklopu šole »Scuola libera dell‘acquaforte Carlo Sbisà«. Zaključila je tudi prvo fazo izobraževanja iz teorije izbire in realitetne terapije (RTC). Sodeluje z različnimi kulturnimi društvi in inštitucijami v Sloveniji in Italiji, aktivno se udeležuje mnogih likovno umetniških projektov in delavnic za otroke, mladostnike in odrasle. V zadnjem času se ukvarja tudi s kamišibaj gledališčem. Je članica, predsednica in soustanoviteljica Umetniškega Kluba FolarT, ki se ukvarja predvsem z grafično umetnostjo, kateri organizira Likovno kolonijo Rundictes v Rodiku. Je članica različnih umetniških in kulturnih društev (Umetniški klub FolarT, Društvo likovnih umetnikov Insula, Kamišibaj Slovenije, svetovno društvo kamišibaja IKAJA, …) in Društva likovnih pedagogov Primorja. Je predsednica Umetniškega sveta Društva likovnih umetnikov Insula ter članica Sveta Obalnih galerij Piran. Živi in ustvarja med Izolo, Piranom in Sečovljami.
Barbara Jurkovšek

Just the 2 of Us
2020
akril na platnu, 20×20 cm

Barbara Jurkovšek je rojena leta 1981 v Ljubljani. Leta 2006 je diplomirala in 2009 magistrirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani pri prof. Metki Krašovec. Kasneje se je izpopolnjevala na Accademia di Belle Arti di Lecce v Italiji. Od leta 2009 je samozaposlena v kulturi. Do sedaj je imela 45 samostojnih in sodelovala na preko 135 skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Deluje na področju slikarstva, kiparstva, grafike, kaligrafije in znanstvene ilustracije. Živi in ustvarja v Dolu pri Ljubljani in Izoli.

Barbara Kastelec

Življenje; Sluzavci ELAEOMYXA CERIFERA
2020
akril na platno, premer 170 cm

Barbara Kastelec je leta 2001 diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani pri prof. Emeriku Bernardu in doc. dr. Nadji Zgonik. Na isti fakulteti je leta 2004 pod mentorstvom prof. Gustava Gnamuša in dr. Aleša Erjavca magistrirala iz slikarstva. Od leta 2006 ima status samostojnega kulturnega delavca. Ustvarjalni opus Barbare Kastelec obsega slikarstvo, ilustracijo, animacijo in video. Od leta 1997 razstavlja doma in v tujini. Njen ustvarjalni opus so leta 2016 predstavili tudi v oddaji TV Slovenija Dialog s sliko – sodobne slovenske slikarke. Živi in dela v Ljubljani in Izoli.
Janko Kastelic

Hipnost v prostoru – LIX
2020
akril na platno, 150 x 200 cm

Janko Kastelic (4. april 1953), razstavlja od 1975. Od takrat je imel 86 samostojnih razstav v Sloveniji, na Hrvaškem, v Italiji, na Nizozemskem in Ameriki ter sodeloval na približno 300 skupinskih razstavah. Udeležil se je okrog 80 likovnih delavnic. Za svoja dela je prejel 32 nagrad doma in v tujini. Od leta 1984 je član Društva likovnih umetnikov Insula, kot profesionalni slikar pa deluje od leta 1993. Živi in dela v Sežani.
Simon Kastelic

Avtoportret prestrašenega državljana
2020
akril na platno, 120x100cm

Simon Kastelic je rojen 1. aprila 1977 v Postojni. Leta 2005 je diplomiral iz slikarstva na temo babilonskega stolpa pri prof. Eugeniu Comenciniju na Accademia di Belle Arti v Benetkah, leta 2008 pa končal še magistrski študij na oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih B. Vogelniku (NSK- Irwin), dr. T. Brejcu in S. Draganu. Živi in dela v Sežani.
Mira Ličen

Sv. Frančišek sreča gobavca
2020
akril-les, 39 x 33 cm

Mira Ličen je rojena 26. maja 1950 v Pulju. Slikarstvo je študirala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 1973 diplomirala pri prof. Maksimu Sedeju in leta 1975 končala še specialko za restavratorstvo. Od leta 1973 je imela več kot petdeset osebnih razstav (v letu 2010 v Galeriji A+A v Benetkah, pregledno razstavo v Obalnih galerijah Piran : v Galeriji Loža in v razstavišču Monfort Portorož ter v Ljubljani) in sodelovala na več kot dvesto skupinskih in mednarodnih razstavah doma in v tujini. Prejela je več nagrad, med drugimi leta 1997 tudi Steletovo priznanje za delo na področju restavratorstva, leta 2009 pa priznanje Mirka Šubica za leto 2009 ter leta 2010 stanovsko Nagrado ZDSLU. Ustvarja v različnih tehnikah slikarstva, v risbi, grafiki, v tehniki vitraža, mozaika, freske, keramiki, slikanja na tekstil in v zadnjih letih še v tehniki oblikovanja steklenih objektov. Je avtorica številnih javnih profanih in sakralnih spomenikov, njena dela se nahajajo v javnih in privatnih zbirkah doma in v tujini. Neprekinjeno se ukvarja z restavratorstvom in konservatorstvom, kjer je sodelovala pri številnih najpomembnejših restavratorskih projektih v Sloveniji, prav tako v hrvaški v Istri in Dalmaciji. Živi in dela v Piranu.
Gani Llalloshi

Walk with me
2020
akril na juti, 30cm x 30 cm

Gani Llalloshi je rojen leta 1965 v Prištini (Kosova). Po končani Akademiji za likovno umetnost v Prištini, kjer je na oddelku za slikarstvo pri prof. Nysret Salihamenxhiqi diplomiral leta 1989, je na Ljubljanski Akademiji za likovno umetnost leta 1991 zaključil še slikarsko specialko pri profesorju Andreju Jemcu ter leta 1993 grafično specialko pri profesor Lojzetu Logarju. Kot študent štipendist DAAD je v letih 1997/98 študiral na HDK v Berlinu. Od leta 1989 član SHAK (društvo Kosovskih Umetnikov). Od leta 1990 je član DSLU. Živi in dela v Piranu.
Lara Jeranko Marconi

Casa
2020
digitalna grafika, 60 x 45 cm

Lara Jeranko Marconi je rojena 13. avgusta 1984 v Kopru. Srednješolsko izobrazbo je zaključila na Istituto d’Arte E.U. Nordio di Trieste, smer dekorativno slikarstvo. Diplomirala je na slikarskem oddelku na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah pri profesorju Carlu di Raco z diplomskim delom po naslovom Druga polovica. Od leta 2012 je imela štir samostojne razstve in sodelovala na več skupinskih razstavah v Sloveniji in Italiji. Živi in dela v Kopru.
Klavdija Marušič

Every day is climate day
2020
akvarel, 32 x 24 cm

Klavdija Marušič se je rodila v Šempetru pri Gorici. Živi in dela v Trstu, kjer je končala znanstveni licej France Prešeren. V slikarstvu, fotografiji in grafiki (Grafična šola “Carlo Sbisà”) se je izpopolnjevala v Benetkah, Trstu in Grožnjanu. Njena najpogostejša in najbolj dodelana izrazna slikarska tehnika je akvarel. Sodelovala je na preko 300 skupinskih razstavah, slikarskih bienalih, likovnih delavnicah in ex-temporih v Armeniji, Avstriji, Bolgariji, Bosni in Hrcegovini, Franciji, Grčiji, Italiji, Makedoniji, Romuniji, Rusiji, Sloveniji, Srbiji, na Hrvaškem, Japonskem.
Janez Matelič

Sam doma
2020
gravura, suha igla, globoki tisk, 75 x 61 cm

Janez Matelič je rojen leta 1950 v Kamniku. Diplomiral je leta 1972 na beneški Accademia di Belle Arti pri prof. Giuseppeju Santomasu. Leta 1976 je končal grafično specialko na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Zvestu Apolloniju. Dela na področju slikarstva, grafike, oblikovanja in scenografije. Študijsko se je izpopolnjeval na Nizozemskem, Rusiji, Franciji, Italiji in na Madžarskem. Od leta 1979 ima status svobodnega umetnika. Samostojno razstavlja od leta 1969 in je doslej imel blizu 80 osebnih razstav. Sodeloval je na več kot 150 skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja doma in na tujem. Živi in dela v Kopru.
Erik Mavrič

Kot sendvič …
2020
oglje na papirju, A4

Erik Mavrič je rojen leta 1979 v Kopru. Leta 2004 je diplomiral iz slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer je leta 2008 tudi magistriral. Med študijem je leta 2002 prejel študentsko Prešernovo nagrado. Imel je nekaj samostojnih projektov, predvsem pa je sodeloval na več skupinskih razstavah doma in v tujini. Trenutno živi in dela v Krškem.
Jana Mihelj

“Sanjač Niča”
2019
mozaika- triptih, 68×60 cm

Jana Mihelj je rojena 11. decembra 1956 v Kopru. Od leta 1966 do 1973 je živela v Rimu (Italija). Leta je 1980 diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani na oddelku za klasično filologijo in italijanščino. Od leta 1982 se ukvarja s skulpturo, mozaikom, aplikacijami v arhitekturi in unikatnim oblikovanjem. Od leta 1982 je samostojna ustvarjalka v kulturi, od 1990 svobodna umetnica in članica Društva likovnih umetnikov Insula. Je tudi članica AIMC-International Association of Contemporary Mosaicists.
Gail Morris

Dust
2016
kamen, kovina, 35 x 36 x 30 cm

Gail Morris je rojena v Bangorju (Severni Wales) v Veliki Britaniji. Med letoma 1976-79 študirala na Wimbledon School of Art (London. B.A. Hons) – Fine Art Sculpture in med letoma 1982-84 na St. Martins School of Art (London) – Advanced Course. Živi in dela v Istri.
Majk Mulaček

Govori mi skozi razpoke
2017
2x žgana glina, 46 x 28 x 34 cm

Majk Mulaček je rojen 2. aprila 1956 v Ljubljani. Leta 1978 je postal inženir agronomije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani ter leta 1981 absolvent filozofije in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1982 se ukvarja s skulpturo, mozaikom,aplikacijami v arhitekturi in unikatnim oblikovanjem. Od 1982 je samostojni ustvarjalec v kulturi, od 1990 svobodni umetnik, član Društva likovnih umetnikov Insula.
Radko Oketič

Turisti
2020
akvarel, 55cm x 35cm

Radko Oketič je rojen 27. avgusta 1953 v Ljubljani, kjer je končal šolo za oblikovanje. V nadaljnjem slikarskem izobraževanju je bil njegov mentor umetnostni zgodovinar in likovni kritik dr. Ivan Sedej. Več kot 15 let je delal na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana na področju likovne terapije in v Varstveno delovnem centru v Sežani. Leta 2007 je v Celliu v Italiji vodil šolo akvarela Corso di acqarello »en plein air«. Od leta 1995 je imel kot slikar status samostojnega delavca na področju kulture. Imel je preko štirideset samostojnih razstav, sodeloval je na mnogih skupinskih razstavah in likovnih kolonijah doma in v tujini. Za svoje ilustracije in karikature je prejel več mednarodnih nagrad. Je član Društva slovenskih likovnih umetnikov in Kulturno-umetniškega društva Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraighrer. Živi in dela na Krasu v Danah pri Sežani.
Jasmina Rojc

Male vojne
2020 (februar)
olje na platno , 30 x 40 cm

Jasmina Rojc je rojena leta 1988 v Šempetru pri Gorici. Osnovno šolo je obiskovala v Dornberku. Pri 15ih letih se je vpisala v srednjo šolo in se takrat začela intenzivno ukvarjati s slikarstvom, ter se likovno izobraževati. Obiskovala je Umetniško Gimnazijo v Novi Gorici, likovna smer. Leta 2007 je začela s študijem na Accademiji di Belle Arti v Benetkah pod vodstvom Profesorja Carla di Raca (Carlo di Raco). Leta 2009 zamenjala glavnega profesorja Carla di Raca s profesorjem in slikarjem Igorjem Lecicom pri katerem je leta 2012 tudi diplomirala iz slikarstva. Istega leta je vpisala podiplomski študij, ki ga je pod mentorstvom profesorja Igorja Lecica in profesorja umetnostne zgodovine Saveria Simi de Burgisa zaključila marca 2015. V letu 2016 se je preselila v Zalošče, kjer živi in ustvarja.
Aleš Sedmak

Popotniki/travelers 8
2019
monotipija, 80 x 120 cm

Aleš Sedmak, rojen 1952, diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani pri prof. Andreju Jemcu. Deluje kot slikar, grafik, ilustrator in likovni pedagog v Kaverljagu pod Padno v Slovenski Istri.Sedmakove podobe so v resnici prav vprašanje in spraševanje o poslanstvu umetnine v sodobnem svetu.
Majda Skrinar

Svetlo
2018
gvaš na papirju, 20 x 24 cm

Majda Skrinar (Koper, 1963) je na ljubljanski univerzi leta 1990 zaključila študij arhitekture pri prof. Janezu Koželju. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je pri prof. Metki Krašovec in pri prof. dr. Tomažu Brejcu tri leta zatem (1993) diplomirala še iz slikarstva. Študijsko se je izpopolnjevala na Univerzi v Coimbri (1994, Portugalska) in v New Yorku (2000 – 2001). Od leta 1995 razstavlja na osebnih in skupinskih razstavah doma in na tujem. Živi in ustvarja v Kopru.
Katja Smerdu

Empatija
2020
marker na papirju, 40 cm x 28 cm

Katja Smerdu je rojena 1980 v Kopru. Leta 2008 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani z naslovom Sculptura Scripta pri doc. Alenu Ožboltu. Med študijem je leta 2007 obiskovala Akademijo Brera v Milanu (IT), program Erasmus. Leta 2013 je z odliko opravila tudi magisterij iz kiparstva pri red.prof. Matjažu Počivavšku in prof. dr. Igorju Škamperletu na akademiji v Ljubljani. Živi in dela v Strunjanu ter skupaj z italjanskim akademskim slikarjem Paridejem Di Stefanom od leta 2011 vodi Studio Apeiron v Izoli.
Bogdan Soban

Svetloba
2020
digitalni tisk na papir, 70 x 50 cm

Bogdan Soban, rojen v Vrtojbi leta 1949, diplomirani inženir strojništva, se je takoj po diplomi preusmeril na področje informatike, ki ga je spremljala skozi vso njegovo delovno kariero. Kot dober poznavalec računalništva in programiranja ja začel v svojem prostem času razvijati projekt z namenom raziskave ustvarjalnih možnosti računalnika. Razvil je vrsto računalniških programov, ki na osnovi matematičnih algoritmov ustvarjajo abstraktne likovne podobe na ekranu. Pristop je v svetu poznan pod imenom »generative art«. S svojim delom se je prvič predstavil na Mednarodnem festivalu računalniške umetnosti v Mariboru leta 1995. Od takrat dalje je imel preko 110 samostojnih in preko 230 skupinskih likovnih razstav doma in v tujini. Sodeloval je na preko 20 mednarodnih konferencah doma in v tujini s področje generativne umetnosti in uporabe informatike na področju ustvarjanja. Soban intenzivno dela naprej na svojem projektu v Vrtojbi, kjer živi kot upokojenec.
Sanja Tošić

Izolacija – Korona
2020
digitalni kolaž, JPG

Sanja Tošić, rojena 1. decembra 1985 v Kopru, maturirala na umetniški gimnaziji likovne smeri, diplomirala na likovni smeri PEF v Ljubljani pri prof. mag. Črtomirja Frelihu spec. in dr. doc. Beatriz T. Čerkez. V času študija se je vzporedno izobraževala na Visoki šoli za fotografijo v Sežani. Od leta 2009 raziskuje na področju kinetičnega slikarstva. Pri svojem delu kombinira različne medije kot so fotografija, grafika, računalniško oblikovanje, happening, video… Svoje digitalne podobe je uspešno plasirala na svetovnem spletu pri pomembnih vzualnih art ponudnikih. Imela pa je tudi nekaj kar nekaj klasičnih razstavni predstavitev, med drugimi leta 2019 v dvorani Državnega sveta RS v Ljubljani. Živi in dela v Izoli, kjer poučuje tudi likovno vzgojo na OŠ Vojke Šmuc.
Andrea Verdelago

Rdeči kvadrat
2020
olje na platnu, 100×100 cm

Andrea Verdelago se je rodil v Trstu, kjer tudi živi in dela. Diplomiral je na oddelku za psihologijo tržaške fakultete, z diplomsko nalogo o vidni zaznavi. Potreba po ustvarjanju in ljubezen do slikarstva ga vodita na številne ex-tempore, slikarske kolonije, redno se izpopolnjuje in v letu 2003/2004 se je udeležil tečaja slikarstva na Mednarodni šoli za grafiko in slikarstvo v Benetkah, ki ga je vodil prof. Silvestro Lodi. Razstavljal je predvsem v Sloveniji in na Hrvaškem ter sodeloval na različnih skupinskih razstavah v Italiji, Bolgariji, Franciji, Avstriji, Armeniji, Romuniji, Rusiji, Ukrajini, Makedoniji, na Japonskem.
Tomo Vran

Brez naslova
2017
akril na platno, 150 x 200 cm

Tomo Vran se je rodil 29 decembra 1946 v Ljubljani. Že leta 1950 se je s starši preselil v Koper. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer slikarstvo in grafiko pri profesorjih Maksimu Sedeju, Gabrijelu Stupici in Riku Debenjaku, diplomiral pa je leta 1972 pri prof. Marjanu Pogačniku. Dve leti je poučeval umetnostno zgodovino na slovenski in italijanski gimnaziji v Kopru in Piranu, nato šest let vodil oddelek za industrijsko oblikovanje v Inštitutu Tomos v Kopru, od leta 1980 pa deluje kot svobodni umetnik. Razstavlja od leta 1981. Imel je veliko samostojnih razstav, med njimi tudi večje razstave po Evropi in Kanadi. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad in priznanj doma in v tujini. Njegove slike so v vrsti stalnih zbirk ustanov in muzejev, prav tako pa so tudi pri več privatnih zbiralcih. Med letoma 1972 in 1994 je bil predsednik ZDSLU, od leta 1989, deset let Komisar Intarta. Dve leti je bil član Sveta za kulturo pri vladi RS, leta 1999 pa je bil izvoljen za predsednika Kulturniške zbornice Slovenije in je to funkcijo opravljal do leta 2006, še danes pa je član izvršnega sveta zbornice. V Evropskem merilu je bil v Bruslju leta 1999 izvoljen za podpredsednika European Council of Artists – Evropskega sveta umetnikov. To funkcijo je opravljal dva štiriletna mandata, novembre 2005 pa je bil v ECA ponovno izvoljen za člana predsedstva. Živi in dela v Kopru.
Joni Zakonjšek

Tiho Bitje
poletje – jesen 2019
olje na platnu, 65 x 55 cm

Joni Zakonjšek je rojena leta 1974 v Kopru. Po gimnaziji v Kopru je končala »Foundation course of Art« na Whitechapel Art School v Londonu. Leta 1995 se je vpisala na Akademijo likovne umetnosti v Ljubljani, smer oblikovanje, a je po prvem letniku nadaljevala s študijem slikarstva. Leta 2003 je pri profesorju Emeriku Bernardu in profesorju Marku Uršiču diplomirala, specializacijo pa opravila pri Gustavu Gnamušu. Za svoje umetniško delo je prejela nekaj nagrad in priznanj. Živi in dela v Beli krajini, vendar ostaja Primorka.
Marko Zelenko

Duet
2020
27x17x15cm, istrski apnenec.

Marko Zelenko, rojen 19. Avgusta 1982 v Kopru, deluje na področju kiparstva in restavratorstva. Klesanja se je začel učiti pod mentorstvom Aleša Pirnata v kiparskem ateljeju Janeza Pirnata na Siparju (HR). V letih 2007/08 je bil na študijski izmenjavi v Španiji. Leta 2010 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje pri prof. mag. Juretu Smoletu. Sodeloval je na mnogih skupinskih razstavah, projektih in simpozijih v Sloveniji in tujini. Zadnja leta uspešno sodeluje z Restavratorskim centrom v Ljubljani, oddelkom za kamen.
Martin Zelenko Poles

Obvestilo
2020
digitalna fotografija, 90,31 x 67,73 cm

Martin Zelenko Poles je rojen 29. septe9.1984 v Kopru. Odraščal je na Hrvaškem, osnovno šolo je obiskoval v Bujah. Maturiral je na umetniški gimnaziji v Kopru. Diplomiral je na Akademiji za Likovno Umetnost in Oblikovanje v Ljubljani iz smeri Oblikovanje Vizualnih komunikacij.Že pred tem se je samostojno ukvarjal s slikarstvom, fotografijo, ilustracijo, grafiko, filmom, videom in montažo. Ukvarja se tudi z glasbo, zvočno umetnostjo in soundscapingom. Prvič je samostojno razstavljal serijo fotografij leta 2004 v občinski galeriji Alga v Izoli. Poleg v Sloveniji in na Hrvaškem je razstavljal tudi v BiH, Italiji, Nemčiji in Litvi. Živi in dela v Izoli.
Rok Zelenko

Barve
2016
akril na platno,80 x 120 cm

Rojen in doštudiral v Ljubljani. Upokojen v Izoli. Pred upokojitvijo nekaj razstavljal, zdaj se pa bolj ukvarjam z kmetijstvom.
Gregor Žitko

Brand for everything
2017
akril na platnu, 156 x 165 cm

Gregor Žitko, rojen leta 1992 v Kopru, je po zaključku Gimnazije v Piranu študiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer slikarstvo. Leta 2019 je z odliko diplomiral pod mentorstvom profesorja Bojana Gorenca. Diplomsko delo z naslovom Med barvami improvizacije označuje svojstven pristop in novo smernico njegovega ustvarjanja. Živi in dela v Portorožu.
Fulvia Zudič

Tappeti bianchi all aria/ beli tepihi na zraku
2020
akril na papir, 21 x 14.5 cm

Fulvia Zudič je rojena leta 1961 v Kopru. Leta 1979 je maturirala na Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani in nadaljevala študij na Accademii di Belle Arti v Benetkah pri prof. Fabriziu Plessiu, kjer je leta 1987 diplomirala. Nekaj let je poučevala likovno vzgojo na šolah na Obali. Od leta 1996 pa je zaposlena na Samoupravni skupnosti italijanske narodnosti Piran kot organizatorka kulturnih prireditev. Od leta 1987 je imela dvajset samostojnih razstav ter sodelovala na več kot osemdesetih skupinskih razstavah doma in v tujini. Prejela preko dvajset nagrad doma in v tujini (večkrat na Istria Nobilissima in Mednarodnem ex-temporu v Piranu). Živi in dela v Parecagu in Piranu.

Verjetno se predstavitev klasične likovne umetnosti, ki jo v osnovi zastopata tradicionalni likovni stroki slikarstvo in kiparstvo, ne bo mogla nikoli prestaviti v virtualni prostor, kajti realno soočanje z artefaktom je eden temeljnih elementov doživetja likovnega dela. Slika in kip potrebujeta galerijski prostor, tako kot potrebuje gledališče hišo in oder. Sodobna vizualna likovna umetnost je v izvedbenem smislu pestra in že dolgo ni več omejena le na slikarstvo in kiparstvo, vendar še vedno temelji na vidnem, vizualnem in s tem na operativnih postulatih omenjenih strok. V podlagi je tu podoba. Podoba, ki je (rečeno fenomenološko) poseben intencionalni predmet. Podoba, ki prevzema najpomembnejšo funkcijo v družbi, saj vse bolj postaja izhodiščno komunikativno sredstvo. Vsekakor pa primarno sredstvo predstavitve resnice realnega. Resnice, ki ji verjamemo! Podoba, ki izpolnjuje omenjeno funkcijo pa nastaja posredno v ozadju, ravno na primarni ravni likovnega. To je pri likovnih ustvarjalcih. Podoba izvaja svojo izpovedno sporočilnost na podlagi efekta, ki na določen način organizirano (formo) vidno (ali tipno) materijo (sled pisala, barvo, glino, kamen …) preko čutil prenese v človekov razum. Seveda gre za kompleksen večplasten proces, ki v rezultatu dosega hoteni učinek predvsem na podlagi likovnega znanja ustvarjalca sporočila. Ne ravno direktno, vsekakor pa s časom in posredno je naše urbano okolje, eksterieri in interieri, naš osebni izgled in v zadnjem obdobju vse bolj tudi oblika komunikacije zrcalo likovne sfere umetnosti. Skratka dejavnost naših ustvarjalcev je veliko pomembnejša in vplivnejša od tiste, ki jim jo javno priznavamo. Simbolično število 33 je število izbranih avtorjev, ki sodelujejo v našem projektu. Angelsko število in število Kristusovih let je hkrati število let delovanja Galerije Insula. Pestrost in izvirnost delovanja, tako v vsebinskem kakor izvedbenem smislu, ki jo prepoznavamo ob pričujoči predstavitvi nakazuje, da je izrazno izpovedna možnost podobe neusahljiva. Umetniška likovna dejavnost (kot grški téchne in episteme), ki se manifestira skozi javni akt je vsekakor pogojena z poglobljeno vednostjo, ki prepleta mit, bajko, fantastično z znanstveno empiriko in s tem postavlja vednost kot relacijo resnice med dejstvo in abstraktno formulo. Strokovni profil likovnega umetnika zajema tako izvedbeno manualno vrlino kot humanistično izpopolnjen intelekt. Društvo profesionalnih likovnih umetnikov Južne Primorske je s svojo galerijo Insula vseskozi v podporo tej dejavnosti. E-razstava je kompromis v sili, surogat, ki v lastni pojavnosti opozarja na resnične probleme. Je opozorilo, da realnosti z vsemi objektivni materialnimi in duhovnimi izpeljankami ne moremo v popolnosti prenesti v virtualni svet. Teater na ekranu ni pravi teater. Je pavšalna informacija, vedenje o vsebini brez poznavanja vsebine. Slika je podoba, ko je pred nami in jo doživljamo v realnem svetu. Neizogibno obdobje osamitve v boju proti virusu je brezkompromisna rešitev. Žal pa je dolgoročno stanje v objemu karantene, lahko posledično katastrofalnejše od pandemije same. Človeštvo postavlja pred prepad, ki vodi v izgubo lastne bitnosti. Izguba socialnih vezi, empatije, sočutja, dotika, objema, poljuba, ki so stvar izključno objektivne materialne realnosti predstavlja največjo in najradikalnejšo izgubo človeka. Naše število 33 pridobiva tako tudi katarzični značaj. Izprijenost človeške rase je vsebina, ki jo obravnava kar nekaj naših avtorjev. Preobrazba družbe je nujna. Preobrazba družbe, ki se zaveda dragocenosti življenja in je v stalni pripravljenosti ohranjanja življenja mora delovati v premagovanju in ne izogibanju problemov. Narava ni naš sovražnik ne tekmec, ampak gostitelj, ki ga moramo spoštovani, z njim sodelovati, nikakor pa zahrbtno izkoriščati njegove plemenitosti. Le splošno sodelovanje je rešitev in prihodnost. Upajmo, da bo »čas osamitve« čimprej za nami.

Dejan Mehmedovič