OKNO UMETNOSTI K SOSEDU
HUMUS
16. November 2023
Franko Vecchiet (Trst, 1941) je študiral v Benetkah, Urbinu, Ljubljani in Parizu. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, kolažem, prostorskimi objekti in instalacijami. Glavni momenti za njegovo umetniško pot so bili : dolgoletni odnos z velikim slovenskim konstruktivistom Avgustom Černigojem in z njegovim globokim prepričanjem o vlogi umetnosti ; sodelovanje v raznih ateljejih z Riccardom Licatom, pomembno srečanje z Bogdanom Borčičem na akademiji v Ljubljani. Številne osebne in skupinske razstave je Vecchiet imel doma in po svetu. Prejel je več nagrad in priznanj, med drugim je leta 1989 prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 2000 je prejel Veliko nagrado na mednarodnem grafičnem Bienalu v Sarcelles v Parizu, leta 2018 nagrado na mednarodnem bienalu v Prištini, letos pa veliko nagrado na trienalu v Bitoli. Predava od osemdesetih let prejšnjega stoletja na Mednarodni grafični šoli v Benetkah, poučeval je daljšo dobo na akademijah v Parizu, Temisvaru in na univerzi v Bloomingtonu v Ameriki. Njegov « Mozaik prijateljstva » je na Trgu Evrope v Gorici, med Italijo in Slovenijo. Sedaj živi in ustvarja v Trstu.
Sandi Renko (Trst 1949) je diplomiral na umetnostnem zavodu Umberto Nordio v Trstu. Je likovni umetnik in oblikovalec, ki deluje na polju geometrijske abstrakcije in postavlja objekte v prostor. Med njegovimi pomembnimi učitelji so tudi: Miela Reina, Enzo Cogno in Ugo Carà. Iz leta 1969 je njegovo prvo delo iz valovite lepenke. Leta 1971 se je preselil v Padovo in tam odprl atelje za vizualno komunikacijo, design in art direction. Razstavljal je v Italiji, Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Franciji, Švici in ZDA. Prvi pregled njegove produkcije je iz leta 2015 v galeriji Padiglione delle Arti, Marcon VE. S predstavniki konkretne umetnosti, kot so Cruz-Diez, Le Parc, Tornquist, je sodeloval leta 2016 v New Yorku na razstavi The sharper perception, leto pozneje pa na razstavi Biasi, Campesan, Munari e altri amici di Verifica 8+1, v okviru 57. Beneškega bienala. V letu 2021 je bilo njegovo delo izbrano na bienalu Origins in Geometry muzeja Museum of Geometric and MADI Art v Dallasu. Od leta 2019 deluje v Trstu.
Iz cikla Kubik, 2020 – 2023, akril in aerografija na valovitem kartonu, 85 x 85 cm
Iz ciklusa Dnevniki, 2001 – 2014, mešana tehnika na platnu, 85 x 75 cm
Tokratna, 25. razstava na Generalnem konzulatu RS v Celovcu, iz cikla « Okno k sosedu » je precej drugače zasnovana , kot so bile predstavitve naših umetnikov do sedaj. V središču avstrijske Koroške, v Celovcu, razstavljata dva priznana slovenska likovna umetnika iz Trsta in vsak od njiju se predstavlja s svojimi slikami in pa tudi z objekti v prostoru, kar je posebnost, saj smo do sedaj na vsaki razstavi skupaj prestavili po enega slikarja in kiparja.
Avtorja pravita sama, da smatrata razstavo « Humus », kot priložnost za srečanje dveh posameznih umetniških poti na posebej rodovitnih območjih za slovensko kulturo, kot sta Primorska in Koroška. Projekt predvideva različna dela, tako po zasnovi in vsebini, kot tudi po uporabi kreativnih ustvarjalnih postopkov. V celoti pa njuno delo prihaja iz skupnega izhodišča geometrijske abstrakcije, ki je bila pomembna likovna smer v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in ostaja še danes priznana likovna zvrst številnih ustvarjalcev.
Franko Franc Vecchiet pri svojem delu uporablja različne tehnike in materiale, od kolaža do raznih barvil na papirju, platnu, lesu, kovini in celo vrsto na pol mimetiziranih odpadnih materialov, ki jih reciklira in na novo obdela, da postanejo zanimivi prostorski objekti.
Sandi Renko pa se pri svojem ustvarjalnem procesu osredotoča raje na točno programirane optične iluzije in na vizualni znakovni svet, pri čemer prehaja od začetne abstraktne geometrijske zasnove do bolj kompleksnih organskih oblik, ki polnijo barvno bogato likovno površino njegovih umetnin.
Avtorja povesta tudi, da naj bi bila razstava prva priložnost za primerjavo in likovni dialog med dvema umetnikoma iste generacije, ki izhajata iz podobnega kulturnega sveta – « humusa » – na Primorskih tleh, podobnih družbenih in kulturnih dejavnikov, a ju je življenje poneslo za nekaj časa daleč v svet. Nedavno pa sta se umetnika spet srečala na domačih tleh, kjer sta našla impulz za skupno sodelovanje in pozitivne moči za razvoj njune umetnosti.
