Prva letošnja razstava v Galeriji ZDSLU bo posthumna retrospektivna razstava priznanega slovenskega slikarja Ladislava Pengova (1941 – 2021). Odprtje razstave bo v četrtek, 12. 1. 2023 ob 18. uri. Kustos razstave je Aleksander Bassin, muzejski svetnik.

»Pisati o psihologiji svojega slikarstva, o izboru elementov, ki so primerni, o svojem ožjem in širšem okolju, v katerem je sploh mogoče, da take slike nastajajo, o rebusih in ugankah v posameznih likovnih rešitvah je odveč govoriti, kajti o tem bodo, če imajo dovolj energije, povedale slike same. Če je gledalec tak, da ima “posebne sposobnosti”, gleda s srcem in glavo. Če pa nima tega, mu zadostuje tudi prazna stena, bolj praznina, kot zahteva po intelektualnem in emocionalnem angažmanu. Bolje prazna stena, kot pa spoznanje lastne inferiornosti. Kaj hujšega kot to!« (Lado Pengov, iz uvoda v katalog, Bežigrajska galerija, 1984/85)

Razstavo Ladislava Pengova je kustos Aleksander Bassin zasnoval upoštevajoč njegovo slikarsko in grafično zapuščino. Slikar, ki je v letu 1986 s kataložnim uvodom kot predsednik umetniškega sveta ZDSLU pospremil društveno razstavo v Likovnem razstavišču Riharda Jakopiča, je na njej sodeloval tudi kot aktivni član, pripadnik zanimive Skupine Barva (Drago Hrvacki, Henrik Marchel, Franc Novinc, Lado Pengov, Maksim Sedej ml., Vinko Tušek), ki je gostovala tudi v Beogradu. Prav tu se je Pengov uvodoma predstavil v znani skupini mladih slovenskih umetnikov pod nazivom Ekspresivna figuralika mladega ljubljanskega kroga skupaj z Jerajem, Logarjem Lojzetom, Gatnikom, Kalašem, Krašovčevo, Novincem in Draganom.

»Slikarstvo je ena izmed tistih ustvarjalnih panog človeštva, ki jih imam rad. Kajti ravno tisto nevidno, ki skozi vidno postaja sporočilo slike, tisto sublimno me pri likovni umetnosti iritira in vzburja.« (Lado Pengov, Tatjana Pregl Kobe, iz uvoda v katalog Misel in korenine, Likovni salon, Kočevje, 1995).

Dela na papirju iz zaključnih dvajsetih let ne predstavljajo zaključnega intermezza ali celo finala v Pengovovi ustvarjalnosti. Vsebina se je dokončno zlila z obliko: umetnikov razmislek se vrača v picassojevsko odmerjene analize, kjer je zaznati tudi sproščujoči ludični moment. Na drugi strani pa se z enako močno barvitostjo prepušča v nasprotju s svojo do sedaj značilno anatomijo tudi v sproščeno, abstraktno likovno komponiranje, ki nakazuje neke nove zametke, zarodke, ki jim je težko podati imena. So in niso skice, so in spet niso dorečeni: kot da se slikar vrača na tisto stopnjo svojega razmišljujočega pranačela, ali je prej oblika ali vsebina. In če, čemu dati prednost: Pengov se zlasti ni nikoli izneveril barvi, vedno jo je spoštoval vzporedno z obliko (Aleksander Bassin, iz kataloga k razstavi).

Pengov, ki po očetu Slavku pripada znani umetniški družini Pengov, je ustvarjal ves čas, praktično do svoje smrti, ne da bi se predstavljal kasneje v javnosti. Prav zato bo njegova izbrana retrospektiva odstrla izbrani del njegovega opusa, ki bo v Galeriji ZDSLU prvič predstavljen.