RAZGLASITEV NAGRAJENCEV RIHARDA JAKOPIČA 2021

LJUBLJANA

17. April 2021

Letos je žirija 14. in 15. aprila v prostorih ZDSLU izbrala: Nagrado Riharda Jakopiča, dve enakovredni nagradi za življenjsko delo Riharda Jakopiča in dvoje priznanj Riharda Jakopiča.

Največja nagrada na področju likovno vizualne umetnosti v Sloveniji je posvečena slikarju, impresionistu, Rihardu Jakopiču (1869–1943), ki je bil osrednja osebnost slovenskega slikarstva v prvi polovici 20. stoletja.

Razpis za Jakopičevo nagrado in Jakopičevi priznanji je bil odprt med 22. 2. 2021 in 16. 3. 2020. Na ZDSLU prispelo 25 predlogov, v katerih je bilo predlaganih 27 kandidatov za nagrade.

Žirija za izbor letošnjih nagrajencev, ki so jo sestavljali predstavniki Odbora ustanoviteljev: Aleksander Bassin (SDLK), ki je predsedoval žiriji in člani Marko Jenko (MG + MSUM), Tomaž Furlan (ALUO) in Mojca Smerdu (ZDSLU), se je po temeljitem premisleku odločila, da bo izboru nagrajencev posvetila več časa in se je zato sestala 14. in še 15. aprila 2021. Tako so v četrtek, 15. aprila, izbrali letošnje nagrajence in ker je bil nabor kvalitetnih kandidatov zelo velik, so poleg dveh priznaj in nagrade Riharda Jakopiča, letos podelili tudi dve enakovredni nagradi za življenjsko delo.
Žirija je soglasno izbrala dva prejemnika priznanj Riharda Jakopiča 2021, ki sta jih dobili Uršula Berlot (1973), slovenska vizualna umetnica, akademska slikarka in umetnostna teoretičarka in Paola Korošec (1969), slovenska akademska kiparka in restavratorka. Nagrado Riharda Jakopiča 2021 je dobil Silvester Plotajs Sicoe (1965), slovenski akademski slikar in grafik. V zvezi z nagrado za življenjsko delo Riharda Jakopiča 2021, se je žirija na koncu odločila, da bosta letos podeljeni, poleg ostalih, še dve enakovredni nagradi za življenjsko delo Riharda Jakopiča 2021, ki ju dobita: Milena Usenik (1934), slovenska akademska slikarka in Franc Novinc (1938), slovenski akademski slikar in likovni pedagog.

Med 22. 4. in 15. 5. 2021 bo v Galeriji ZDSLU na ogled razstava, posvečena letošnjim nagrajencem kot del vsakoletnega programa ZDSLU, na kateri bodo svoja dela skupaj razstavili Milena Usenik Franc Novinc in Silvester Plotajs Sicoe.

Denarna sredstva za nagrado sleherno leto zagotovi Ministrstvo za kulturo. Organizator vsakoletne slovesne podelitve nagrade in priznanj Riharda Jakopiča je Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov v sodelovanju z Moderno galerijo. V zvezi z letošnjo slovesno podelitvijo nagrad, bodo še poiskali najboljšo opcijo, ki bo vezana na zdravstvene razmere v državi in zahteve NIJZ v zvezi s pandemijo Covid 19.

Nagrada Riharda Jakopiča za življenjsko delo: Milena Usenik (1934), slovenska akademska slikarka

Milena Usenik (1934, Bloke) je ena od vodilnih vizualnih ustvarjalk pri nas. Slikarstvo je študirala na ALUO, kjer je leta 1965 diplomirala pri profesorju Maksimu Sedeju. Leta 1968 je pri profesorju Gabrijelu Stupici končala še slikarsko specialko. S svojimi deli se je predstavila na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Prejela je posebno priznanje na razstavi slovenskih likovnih umetnic v Umetnostnem paviljonu Slovenj Gradec (1973), priznanje na 1. bienalu male slike Mini prix Lucas na Bledu (1993) in glavno nagrado na 2. bienalu male slike Mini prix Lucas v Ljubljani (1995). V zadnjih desetih letih je imela kar nekaj odmevnih razstav s katerimi je pritegnila številne kritike. V galeriji P74 je bila to razstava Izgubljeni popart (2014) in v Bežigrajski galeriji razstava Povezovanja. Slike in risbe 2004 – 2015 (2016). Živi in ustvarja v Ljubljani in Logatcu. Med letoma 1971 in 1976 je uvedla inovativno združevanje principov optične umetnosti in principov poparta, ki je v Jugoslaviji nastajal v popolnoma drugačnih socialnih, širših družbenih in političnih razmerah kot na v zahodnem svetu. Stvaritve Milene Usenik predstavljajo kritiko potrošniške družbe in njene reprezentacije. Popart je bilo umetniško gibanje, ki je sredi 20. stoletja osvojilo svet umetnosti tudi pri nas. Šteje se za zadnje pomembno gibanje v sodobni umetnosti, ki daje čast popularni kulturi v nasprotju z elitistično kulturo, ki pa je ubral pri nas preko ekspresivne figuralike, novega realizma ubral svoj, svež koncept tradicije ekspresionizma.

Milena Usenik, Pentlja I, 1972

Nagrada Riharda Jakopiča za življenjsko delo: Franc Novinc (1938), slovenski akademski slikar in likovni pedagog.

Franc Novinc, 2018 (https://www.sloart.si/razstava-franc-novinc-roke-moje-mame)

Franc Novinc se je rodil leta 1938 v vasi Godešič pri Škofji Loki. Leta 1964 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Francetu Miheliču in Maksimu Sedeju. Leta 1973 je prejel Župančičevo nagrado mesta Ljubljana, 1984 nagrado Prešernovega sklada za umetniške dosežke na področju krajinarstva in leta 1987 Groharjevo nagrado, Združenje umetnikov Škofja Loka. Leta 1986 je bil na isti akademiji izvoljen za docenta, leta 1991 za izrednega in leta 1996 za rednega profesorja in je poučeval do leta 2012, ko se je upokojil. Živi in dela v Godešiču. Franc Novinc je slikar in grafik, ki slika v glavnem v akrilni tehniki in ki je s svojim proučevanjem tako barve, kot krajinarskega slikarstva pri nas močno zaznamoval tovrstno slikarstvo, prav tako pa tudi pušča na tem področju za sabo globoke sledi. Večina njegovih del je motivno vezana na krajino in na življene ter običaje iz okolice njegove rojstne vasi. Je mojster risanja in slikanja z neizmernim poznavanjem likovnega jezika in z brezmejno domišlijo. Že v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja je zaradi raziskovanja svetlobe, prostora in barve postal eden vidnejših t. i. novo krajinarjev, slikarjev, ki so slovensko tradicijo upodabljanja krajine prevrednotili in obogatili z novimi likovnimi izrazi. Na začetku svoje ustvarjalne poti se je v okviru ekspresivne figuralike in novega realizma pridružil mladim slovenskim popartistom in se nato po krajšem obdobju erotične tematike povsem posvetil krajini. V monografiji Franc Novinc, ki je izšla leta 2019, je kritik sodobne likovne umetnosti in vizualne kulture druge polovice 20. stoletja Aleksander Bassin, ki je avtorja spremljal skoraj celotno ustvarjalno obdobje, Novinčevo slikarstvo opredelil kot krajinarstvo v širokem pomenu besede in kot posledico vsakodnevnega videnja in prepoznavanja čiste optične resničnosti, kot njeno likovno dojemanje in posredovanje likovne strukture na platno (Novinc, str. 29, 2019). Novinčev likovni svet je svet barve in forme, ki na povsem svojski način povzema iz narave, dogajanja v njej, prav tako pa tudi pripoveduje o bogatem življenju ljudi iz okolice Škofje Loke.

Franc Novinc, Žabji mrest, akril na platnu, 110 x 150 cm, 2016

Nagrado Riharda Jakopiča 2021 je dobil Silvester Plotajs Sicoe (1965), slovenski akademski slikar in grafik.

Foto, Nataša Šušteršič Plotajs

Silvester Plotajs Sicoe, slovenski slikar in grafik, (1965). Leta 1988 je diplomiral pri profesorju Emeriku Bernardu na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter tam nadaljeval podiplomski študij slikarstva pri profesorju Gustavu Gnamušu in grafike pri profesorju Lojzetu Logarju. Leta 1990 se je študijsko izpopolnjeval pri profesorju Martinu Tissingu na Akademiji Minerva v Groningenu na Nizozemskem. Kot svobodni umetnik deluje v Ljubljani. Plotajs je figuralik in kolorist. Navdušen nad nemškim ekspresionizmom ostaja zavezan štafelajski sliki. Vsebinsko upodablja kaotičnost sočasnega urbanega sveta in idole množične kulture. Slika v čistih, živih, močnih barvah z energično potezo čopiča. Slike so večinoma v velikih formatih. Na eni sliki nam posreduje množico različnih informacij. Pri interpretaciji sveta je zavezan lastni umetniški svobodi. Piše tudi pesmi in kratka poetična besedila. Zanj bi lahko rekli, da umetnost vidno živi, kot malokateri slovenski umetnik. Nagrade 1987 Študentska Prešernova nagrada za slikarstvo, 1996 2. nagrada majski salon ZDSLU, 2013 Priznanje Riharda Jakopiča, stanovska nagrada za likovno umetnost za leto 2012. V zadnjih petih letih je avtor nanizal številne osebne razstave s katerimi je na zelo poseben in samosvoj način podčrtal relevantno pozicijo slikarstva na razvejanm področju vizualnih umetnosti v Sloveniji in mednarodnem prostoru. Specifična je tudi njegova vloga pri promociji slikarskih praks v okviru pomembnejših tematsko zastavljenih projektov (Nezaslišani svet, ki ga imam v glavi- Metamodernizem in metaromantika v novejšem slovenskem slikarstvu, KGLU Slovenj Gradec 2019), ter v skupini Divji v srcu. Impulzivni »primitivni« slog Sicoejeve figuralike korenini v prostodušni, predani in z navdihujočim ustvarjalnim veseljem napolnjeni ekspresivni praksi,ki brez teoretične navlake, a z neusahljivo intuicijo ter skoraj ekshibicionistično hrabrostjo in neustrašnostjo pred travmo beline papirja ali slikarskega platna, brez rezervno in brez preostanka, strastno beleži vtise iz okolja, iz lastnega vsakdanjega življenja in življenja bližnjih, ob njih pa nesramežljivo koketira tudi s številnimi posvojenimi idoli fantazijskega sveta sodobne medijske džungle, ki noč in dan servira bleščavo lažnega glamurja, kič pop-kulture in ugodje umišljenega hedonizma sodobnega potrošništva.

Silvester Plotajs Sicoe, Art Is My Bread, 2018, olje platno, 100 x 200 cm copy

Žirija je soglasno izbrala dva prejemnika priznanj Riharda Jakopiča 2021, ki sta jih dobili Uršula Berlot (1973), slovenska vizualna umetnica, akademska slikarka in umetnostna teoretičarka in Paola Korošec (1969), slovenska akademska kiparka in restavratorka.

Priznanje Riharda Jakopiča 2021: Uršula Berlot Pompe

Uršula Berlot Pompe (1973) je vizualna umetnica, umetnostna teoretičarka in profesorica na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani. Študirala je dve leti filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, nato slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in na akademiji Beaux-Arts v Parizu. Magistrirala je leta 2002 in doktorirala leta 2010 na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, kjer od leta 2009 poučuje na Katedri za teoretične vede. Je avtorica monografije o Duchampu in številnih člankov s področja teorije umetnosti. Umetniško in raziskovalno se ukvarja s presečišči umetnosti, znanosti in filozofije. V umetniškem delu se osredotoča na nevidne in nematerialne vidike realnosti, pri čemer pogosto uporablja tehnološko napredna optična raziskovalna orodja (radiologija, mikroskopija) za raziskovanje liminalnih vidikov zaznavne izkušnje. V eksperimentalni in raziskovalno naravnani umetniški praksi prepleta različne medije in žanre, v video delih, svetlobno-kinetičnih instalacijah ali risbah raziskuje oblike mentalnih prostorov, vprašanje simulirane narave ter odnose med umom, telesom in tehno-mediji (Uršula Berlot).

Berlot Uršula, Bodyfraction, 2020 (slika ekrana)

Priznanje Riharda Jakopiča 2021: Paola Korošec

Paola Korošec je rojena leta 1969 v Ljubljani. Študij kiparstva je zaključila leta 1993 pri prof. Dragu Tršarju na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Sodeluje na različnih kiparskih in restavratorskih projektih doma in v tujini. Njeno delo se pogosto dotika problema prostora in se prepleta s skrbjo za ohranjanje kulturne dediščine. V zadnjem času bolj intenzivno sodeluje z različnimi muzeji in drugimi institucijami na področju arheološke keramike in računalniške 3D modelacije. Koroščeva je prejemnica številnih nagrad in priznanj. Med drugimi nagradami je prejela študentsko Prešernovo nagrado za kiparstvo, prejela je priznanje na Majskem salonu ZDSLU na temo Voda (2014) in isto leto tudi priznanje za kvalitetno delo na 3. Mednarodnem festivalu likovne umetnosti Kranj z vsebinsko in medijsko večplastnost asemblaža. Živi in ustvarja v Ljubljani. Umetniški svet Paole Korošec se pogosto med drugim spopada s konceptualno problematiko. Avtorica ima širok spekter znanj kiparskih tehnologij in poznavanj raznolikih materialov, ki jih umešča v svoje delo glede na njihove lastnosti ter v povezavi s konceptualnimi izhodišči, ki se pogosto prepletajo z restavratorskim delom pri obnovi arheološkega posodja. Z velikim občutkom za formo in vsebino kiparkino delo kaže na prefinjenost, ki je dana le velikim umetnikom. Skromna in močno senzualna narava nje same ji je v pomoč, da se lahko pri svojem delu osredotoči na prvinsko problematiko, ki jo analitično raziskuje pri elementih in materialih, ki so si diametralno nasprotni in ki lahko funkcionirajo le v okviru avtoričinega točno določenega koncepta.

Paola Korošec, iz razstave v Bežigrajski galeriji (2018), fotoPeterUhan_264

Paola Korošec je rojena leta 1969 v Ljubljani. Študij kiparstva je zaključila leta 1993 pri prof. Dragu Tršarju na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Sodeluje na različnih kiparskih in restavratorskih projektih doma in v tujini. Njeno delo se pogosto dotika problema prostora in se prepleta s skrbjo za ohranjanje kulturne dediščine. V zadnjem času bolj intenzivno sodeluje z različnimi muzeji in drugimi institucijami na področju arheološke keramike in računalniške 3D modelacije. Koroščeva je prejemnica številnih nagrad in priznanj. Med drugimi nagradami je prejela študentsko Prešernovo nagrado za kiparstvo, prejela je priznanje na Majskem salonu ZDSLU na temo Voda (2014) in isto leto tudi priznanje za kvalitetno delo na 3. Mednarodnem festivalu likovne umetnosti Kranj z vsebinsko in medijsko večplastnost asemblaža. Živi in ustvarja v Ljubljani. Umetniški svet Paole Korošec se pogosto med drugim spopada s konceptualno problematiko. Avtorica ima širok spekter znanj kiparskih tehnologij in poznavanj raznolikih materialov, ki jih umešča v svoje delo glede na njihove lastnosti ter v povezavi s konceptualnimi izhodišči, ki se pogosto prepletajo z restavratorskim delom pri obnovi arheološkega posodja. Z velikim občutkom za formo in vsebino kiparkino delo kaže na prefinjenost, ki je dana le velikim umetnikom. Skromna in močno senzualna narava nje same ji je v pomoč, da se lahko pri svojem delu osredotoči na prvinsko problematiko, ki jo analitično raziskuje pri elementih in materialih, ki so si diametralno nasprotni in ki lahko funkcionirajo le v okviru avtoričinega točno določenega koncepta.

Med 22. 4. in 15. 5. 2021 bo v Galeriji ZDSLU na ogled razstava, posvečena letošnjim nagrajencem kot del vsakoletnega programa ZDSLU, na kateri bodo svoja dela skupaj razstavili Silvester Plotajs Sicoe, Milena Usenik in Franc Novinc.