RAZSTAVA
GALERIJA KLET ZDSLU, LJUBLJANA
19. Oktober 2023
Skupinska razstava Sekcije kiparjev in umetnikov, ki delujejo v javnem prostoru ZDSLU
V Sekcii kiparjev in umetnikov, ki delujejo v javnem prostoru ZDSLU vas vljudno vabijo na odprtje skupinske razstave z naslovom Ideatum fata in arte latent spectantis ingenio, avtoric Mete Kastelic in Brede Sturm, Paole Korošec, Katje Majer in Sabe Skaberne, v četrtek, 19. oktobra 2023 ob 18. uri v Video Galerijo KLET ZDSLU. Avtorice bo predstavil Zoran Srdić, predsednik Sekcije.
Koncept razstave obravnava aktualna vprašanja postavitve umetniških del v javni prostor ter s to razstavo prispevata k večjemu ozaveščanju o pomenu javnega prostora za umetnost. Umetniki, delujoči v javnem prostoru, se namreč srečujejo s številnimi izzivi pri postavitvi svojih del. V njihovih izhodiščih se je izpostavilo, da javni prostor od umetnikov zahteva posebno percepcijo, hkrati pa se na javnih razpisih za postavitve obeležij percepcija istega javnega prostora zoži zgolj na strukture, ki so najbližje urbanizmu in birokratizmu. Nekateri kiparji se zato pogosto ne morejo odzvati na razpise zaradi posameznih zahtev, ki jih izločajo iz samega procesa izbire. Eden od problematičnih elementov je tudi prevladujoče arhitekturno merilo.
Zoran Srdić, predsednik Sekcije, je ob razstavi zapisal: »S to razstavo želimo spodbuditi razmislek o vlogi kiparjev in umetnikov ter vplivu umetniških del na javni prostor. Poseben poudarek je na delu prve slovenske akademske kiparke Karle Bulovec Mrak (1895-1957), ki je z monumentalnimi predlogi zaznamovala slovensko kiparstvo.
Na razstavi predstavljene ideje, , se bolj kot s prostorom samim, osredotočajo na izziv umestitve umetniških konceptov v ta prostor. Izhodišča so različna, saj se nanašajo tako na osebni opus ustvarjalk, kot tudi na iskanje optimalnih oblik za postavitve v javni prostor.
Riža II, je kip ki sta ga Meta Kastelic in Breda Sturm oblikovali kot predlog za javni razpis, ki prikazuje rižo – umetni žleb, primarno namenjen spuščanju hlodov. Kljub temu, da je bil njun koncept riže kot tobogana za otroško igrišče, na razpisu izbran, ni prišlo do njegove realizacije. Umetnici nadaljujeta osnovno idejo nerealiziranega projekta in si zadajata nalogo, da se ideja riže kot tobogana, nadaljuje v serijo in postavi na igrišče v bližino otroškega igrišča in asfaltne poti v Tivoliju. V slovenskem kontekstu se spomnimo diplomskega dela Luja Vodopivca o ležečih prašičih na hlodih, kjer je idejo umetniškega dela v otroškem igrišču predstavil kot inovativen pristop. In ravno igrivost je vrednota, ki jo Vodopivec kot tudi Meta Kastelic konstantno vključujeta v svoje umetnine.
Meta Kastelic (1962, Ljubljana). Diplomirala je iz kiparstva na ALUO v Ljubljani, kjer je leta 2007 tudi magistrirala (Alen Ožbolt, Franc Novinc). Leta 2012 je izdelala kip plesnega mojstra Adolfa Jenka v središču Ljubljane na Kongresnem trgu. Pri delu se posveča raziskovanju čutnega v kiparstvu. Za svetovno razstavo Expo 2020 v Dubaju je za VIP prostore slovenskega paviljona izdelala kiparske portrete Prešerna, Plečnika, Trubarja in Gallusa. Živi in ustvarja v Ljubljani.
Breda Sturm (1976, Ljubljana). Leta 2003 je diplomirala pri Vojtehu Ravnikarju na Fakulteti za arhitekturo UL. Leta 2010 je z odliko zaključila magisterij umetnosti na ALUO UL (Tugo Šušnik, Tomaž Brejc). Deluje na področju slikarstva, ilustracije, opreme in oblikovanja knjig. Študijsko se je izpopolnjevala v Italiji, Španiji in na The Art Students League of New York v ZDA. Živi in dela v Ljubljani.
Paola Korošec je zasnovala portreta Karle Bulovec Mrak in Ivana Mraka v obliki zaključka držal za polkna. Vsak portret je postavljen na svoji strani okna, tako da se portreta gledata. To oblikovanje sledi raznovrstnim oblikam držal za francoska polkna. Po incidentu s predstavitvijo Obločnice je oče Ivana Mraka, lastnik gostilne na Rimski cesti, razdedinil svojega sina. Kljub temu sta Karla in Ivan, zaradi razumevanja Ivanovih sester, imela skromno opremljeno sobo v višjem delu stavbe, morda na celo podstrešju,. Kljub spremembam na fasadi, ki so jih povzročili različni lastniki, in ker bi postavitev portretov ob oknih v njunem nekdanjem bivališču, zaradi slabe vidljivosti izgubila pomen, je postavitev zamišljena ob sredinskem oknu na desni strani vhoda v hotel Mrak. Ta lokacija ob Rimski ulici omogoča, da portreta opazi večje število mimoidočih, s čimer postane umetniško delo bolj dostopno javnosti, in hkrati deluje nevsiljivo.
Paola Korošec (1969, Ljubljana). Iz kiparstva je diplomirala leta 1993 (Drago Tršar) na ALUO v Ljubljani. Je strokovna sodelavka na področju arheološke keramike. Sodeluje pri kiparskih in restavratorskih projektih doma in v tujini. Od nagrad za kiparstvo bi izpostavili: študentsko Prešernovo nagrado, 2014 – priznanje Majskega salona ZDSLU in priznanje na 3. Mednarodnem festivalu likovne umetnosti Kranj – ZDSLU, 2021 – Jakopičevo priznanje. Živi in dela v Ljubljani.
Katja Majer je zasnovala figuralno postavitev z naslovom Skupaj. Skupina figur v naravni velikosti je postavljena v krog in odraža umetničino razmišljanje o duhovni dimenziji prostora. Podobne postavitve segajo v neolitsko dobo, v sodobnejšem času pa jih povezujemo z delom Marka Pogačnika in njegovimi litopunkturnimi kamni. Zamenjava kamnitih točk z bronastimi figurami omogoča globlje dojemanje tega duhovnega prostora skozi človeško figuro. Umetnica si je za svojo instalacijo izbrala postavitev v krajini v okolici Maribora na polotok pri čolnarni na Dravi ob Mariborskem jezeru pri Bresternici.
Katja Majer (1977, Maribor). Leta 2002 je zaključila študij kiparstva na ljubljanski ALUO. Je avtorica spominske plošče žrtvam letalske nesreče na gori Sv. Petra na Korziki (2008), spomenika Ivanu Minattiju v Slovenskih Konjicah (2015) ter nekaterih drugih. Kot samostojna ustvarjalka na področju kulture se ukvarja z instalacijo, javno plastiko in darilno keramiko. Živi in ustvarja v Mariboru.
Saba Skaberne je zasnovala kiparsko stensko kompozicijo v obliki ene celice Braillove pisave iz keramike kot spominsko obeležje svoji prateti Minki Skaberne. Le-ta bi se nahajala v stenskem oboku na desni strani prehoda na dvorišče hiše na Mestnem trgu 10 v Ljubljani, kjer je Minka preživela mladost. Minka je bila pionirka na področju izobraževanja slepih v Sloveniji. Zbrala je sto prostovoljk, ki jih je naučila Braillove pisave in prepisovale so knjige v Braillov točkopis. Bila je tudi ustanoviteljica prve knjižnice za slepe na Slovenskem in je sodelovala pri ustanovitvi doma slepih v Škofji Loki. Za svoje zasluge je prejela državno odlikovanje reda zaslug za narod III. stopnje in bila imenovana za pedagoško svetnico. Kljub njenemu neprecenljivemu prispevku je danes po njej poimenovana le knjižnica slepih in slabovidnih na Kotnikovi ulici v Ljubljani. To umetniško delo bi lahko bilo priznanje velikemu pomenu njenega dela in njenemu trajnemu vplivu pri nas.
Saba Skaberne (1962, Ljubljana). Leta 1986 je diplomirala iz kiparstva na ALUO v Ljubljani (Slavko Tihec). Od 2003 do 2008 je živela v Perthu v Avstraliji, tam je leta 2003 kratko delala kot gostujoča profesorica za kiparstvo na Edith Cowan University, od 2008 živi v Sloveniji. Za svoje delo je prejela šest nagrad, med katerimi najbolj izstopata nagrada za oblikovalski presežek četrtletja za delo Zidnice (2013) in županjina nagrada za skulpturo na razstavi Erotika in neskončnost telesa (2000). Živi in dela v Ljubljani.
Razstava je nastala pod okriljem ZDSLU v sodelovanju z Zavodom za sodobne kiparske razstave in livarno Livartis.
