V slovo Albinu Kresetu

Bine, kot so ga klicali prijatelji, je bil rojen 1950 v Ljubljani. Krese se je med letoma 1973 in 1978 izobraževal na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, mentorja sta mu bila Bogdan Borčić in Marjan Pogačnik. Tam je v tretjem letniku študija dodatno izbral, tedaj novo razpisano še smer grafike. Od leta 1980 dalje je bil vseskozi član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in od leta 1981 je deloval kot samostojni kulturni delavec. Kresetov likovni jezik je bogat in večplasten, ko se je izražal s tehnikami akril na platnu, z grafikami, ilustracijami in s poslikavami prostorov. Ilustriral je pesniško delo Richarda Bacha Darilo za rojstni dan (1993), s svojimi lucidnimi risarskimi miniaturami pa je leta 2001 opremil tudi Mini poetiko, literarni učbenik Borisa A. Novaka. Pomemben je njegov prispevek k slovenski filmski scenografiji, kjer je pri poslikavah scenografij vse od 80. let dalje sodeloval pri nastajanju filmov, kot so Butnskala, Umetni raj, Hudodelci, Desperado Tonic … Ob tem se je tudi vzporedno posvečal poslikavam interjerjev, grafiki in risanju ter vse več slikanju. Pogosto je razstavljal na samostojnih in skupinskih razstavah, kjer je 2014 prejel nagrado ZDSLU v okviru Majskega salona 2014. Živel in ustvarjal je v Ljubljani.

Krese je bil ustvarjalec, ki je večino svojega dela prebil v intimi svojega delovnega ateljeja in ga posvetil čistemu ustvarjanju na področju slikarstva, grafike in ilustracije ter raziskovanju povezovanja barve, forme in vsebine. Kresetova likovna dela nosijo povsem samosvojo, a razpoznavno podobo abstraktne misli. V slovenskem prostoru zaseda posebno mesto s svojo halucinantno, fantazijsko likovno govorico, ki jo označujeta tenkočutna občutljivost in metaforična originalnost. Pogosto nas njegove poduhovljene umetnine spominjajo na pravljične Šeherezadine mavrične vrtove iz Tisoč in ene noči, in zdi se, kakor da nam avtor dovoli vanje vstopiti, pa čeprav le za trenutek. V tem Kresetovem rajskem svetu kljub erupciji barve in energije, vseeno vladata harmonija in red. Zdi se, kot da bi avtor v eni sami sliki uspel združiti začetek in konec vsega stvarstva, kar pa je takoj porodilo spet nov začetek. Ponavljanje lastne likovne govorice in zakoni, ki jim strogo sledi, mu kljub že pričakovanemu nadaljevanju, vseeno dovoljuje popolno svobodo. In morda ravno zaradi iskanja in sledenja zgolj lastnim idealom in ne uklanjanju trendom ter utečenim potem, po katerih se podaja večina, je avtor ostal samotar, ki je bil žal in veliko premalo prisoten na slovenski likovni sceni, kar je zagotovo velika škoda. Avtorja smo nazadnje predstavili v Galeriji ZDSLU leta 2019 z veliko in zanimivo pregledno monografsko razstavo.

S svojim ustvarjanjem je bil Krese zagotovo umetnik, ki se sicer ni pojavljal na vsakem koraku, saj je bilo njegovo delo preveč kontemplativno in je posegalo v njegov najbolj skriti notranji svet, a je ob sleherni razstavi zasijal kot dragocen dragulj s plemenito držo velikega mojstra. Prefinjen, krhek, izredno tenkočuten, a ob enem neizprosen pri pripovedovanju svoje likovne resnice, z obilico znanja, s kvalitetno in nepozabno likovno govorico, ki v nas ostane in je ne pozabimo, se je po dolgem boju z boleznijo, tiho poslovil in se podal v druge, neznane dimenzije. Ne bomo pozabili našega dolgoletnega člana ZDSLU in njegovih del. Vsem ki so ga imeli radi pa izrekamo iskreno sožalje.

Zapisala: Olga Butinar Čeh, kustosinja ZDSLU