V SPOMIN ADEL SEYOUNU (1956 – 2026)

Slikarju, grafiku, kiparju in umetniku dveh svetov

Slovo od Adela Seyouna je slovo od umetnika, ki je s svojo življenjsko in ustvarjalno potjo povezoval dele sveta, delal mostove med različnimi kulturami ter dokazoval, da umetnost presega geografske meje jezika in kulturne pripadnosti. Za prijatelje in kolege, članice in člane Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU), odhaja ustvarjalec, ki je s svojim delom bogatil slovenski likovni prostor, s svojo osebnostjo pa tudi skupnost umetnikov, ki jim je pripadal.

Adel Seyoun se je rodil leta 1956 v Bagdadu, kjer je leta 1978 zaključil študij grafike na Inštitutu za upodabljajočo umetnost. Svoje strokovno znanje je poglobil na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu, kjer je leta 1982 diplomiral pri mentorju, priznanem grafiku Dževadu Hozi. Njegova življenjska pot ga je nato pripeljala v Slovenijo, kjer si je ustvaril družino in dom ter razvil prepoznaven umetniški opus.

Seyounovo ustvarjanje je izhajalo iz srečevanja dveh kulturnih izkustev: bogate vizualne tradicije njegovega rojstnega okolja in likovnih raziskovanj evropskega modernizma. Vendar pri njem ni šlo zgolj za združevanje različnih vplivov, temveč za postopno oblikovanje samosvojega likovnega jezika. V njegovih delih se prepletajo ornamenti, arabska pisava, asociativne oblike, živahna barvitost in izrazita domišljijska imaginacija. Pomembno mesto ima tudi materialna izkušnja prostora, saj je v slikarske postopke vključeval tudi soški pesek, s čimer je ustvarjal simbolno in tudi povsem fizično povezavo med pokrajino svojega novega doma ter spominom na širni svet iz katerega je prihajal. Bil je ustvarjalec, ki je bil vpet med figuralno likovno govorico in barvno abstrakcijo.

Z umetnostnozgodovinskega zornega kota je Seyounov opus zanimiv predvsem kot primer ustvarjalne sinteze kulturnih tradicij, ki se ne izčrpa v dekorativnem prepletanju motivov ampak se oplaja z likovno poetiko njegovih dveh domovanj, Iraka in Slovenije. Njegovo slikarstvo in grafika odpirata prostor, v katerem se spomin in sedanjost, intuitivna imaginacija in formalna organizacija, ornament in abstrakcija povezujejo v kompleksno vizualno govorico. Njegove podobe ne zahtevajo zgolj razbiranja posameznih znakov, temveč predvsem odprtost za barvo, ritem, strukturo in asociativno moč likovne forme.

Prav v tem je bila njegova umetniška posebnost: v prepričanju, da slika ni nujno enoznačno sporočilo, ampak prostor srečanja med umetnikovim notranjim svetom in gledalčevo izkušnjo. Njegovo delo je tako ohranjalo sledove kulturnega spomina, obenem pa jih je nenehno preoblikovalo v nove likovne možnosti.

Seyoun ni bil le slikar, temveč tudi grafik in kipar, dejaven na številnih razstavah, likovnih kolonijah in mednarodnih umetniških srečanjih. S svojim delom je prispeval k raznolikosti slovenskega likovnega prostora in opozarjal na ustvarjalno vrednost kulturnih izmenjav. Njegova življenjska zgodba je obenem pričevanje o tem, da umetniška identiteta ni nekaj nespremenljivega, saj se lahko oblikuje tudi skozi izkušnje, srečanja, premike in vztrajno delo.

Za nas, njegove stanovske kolege in prijatelje, bo ostal v spominu kot ustvarjalec, ki je znal svojo osebno izkušnjo preoblikovati v univerzalno likovno govorico. Skozi lastno likovno delo ostaja z nami, kot ustvarjalec pušča za sabo sledi, za njim ostaja spomin in zgodba, ki bo preživela njegov danes. Njegova dela bodo še naprej nagovarjala gledalce, odpirala nove pomenske povezave in potrjevala, da umetnost živi tudi onkraj časa svojega nastanka.

Ob slovesu se Adelu Seyounu zahvaljujemo za njegov ustvarjalni prispevek, ki ga zapušča v slovenski likovni umetnosti ter med svojimi stanovskimi kolegi. V njegovih umetninah bodo še naprej živeli spomin, barva, oblika in ustvarjalni dialog med svetovi, ki jih je znal z bogatim znanjem med seboj povezati.

ZDSLU izreka svojcem in vsem, ki so ga imeli radi iskreno in globoko sožalje.

Zoran Poznič in celotna ZDSLU

Pripravila: Olga Butinar Čeh, Ljubljana, 17. 10. 2026