NAGRADA in PRIZNANJI
LJUBLJANA
4. April 2025
Nacionalna nagrada je posvečena slikarju, impresionistu, Rihardu Jakopiču (1869–1943), ki je bil osrednja osebnost slovenskega slikarstva v prvi polovici 20. stoletja. Organizator vsakoletne slovesne podelitve nagrade in priznanj Riharda Jakopiča je Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov v sodelovanju z Moderno galerijo. Pri izboru nagrajencev sodelujeta še Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in Slovensko društvo likovnih kritikov. Denarna sredstva za nagrado zagotovi Ministrstvo za kulturo.
Letošnjo žirijo so sestavljali predstavniki Odbora ustanoviteljev nagrade Riharda Jakopiča, ki jo podeljujemo od leta 1969 dalje: Robert Lozar (Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov), Zora Stančič (Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana), Ana Mizerit (Moderna galerija) in Nataša Kovšca (Slovensko društvo likovnih kritikov), ki je bila tokrat predsednica žirije. Na sedežu ZDSLU so 13. marca izbrali tri nagrajence, vrhunske likovnike raznih likovno vizualnih zvrsti.
Podelitev nagrade:
V Moderni galeriji bomo v četrtek, 10. aprila ob 19. uri, v Avditoriju Moderne galerije, Cankarjeva 15, Ljubljana, slovesno podelili največje državne nagrade za likovno in vizualno umetnost, nagrado in priznanji Riharda Jakopiča 2025. Na slavnostni podelitvi bosta navzoče na začetku pozdravila mag. Zoran Poznič, predsednik ZDSLU, in direktorica Moderne galerije dr. Martina Vovk. Slavnostni govornik na podelitvi bo državni sekretar Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, mag. Marko Rusjan. Program bo povezovala Mojca Mavec.
V Galeriji ZDSLU, Komenskega 8, bo med 10. aprilom in 17. majem 2025 na ogled zanimiva razstava letošnjih dobitnikov Nagrade in priznanj Riharda Jakopiča 2025.
NAGRADA RIHARDA JAKOPIČA 2025: ČRTOMIR FRELIH
Nagrado Riharda Jakopiča 2025 prejme akademski slikar in grafik Črtomir Frelih za izjemne dosežke na področju umetniške grafike, v katero je vnesel veliko lastnega likovnega jezika in številne tehnološke novosti.
Črtomir Frelih, foto: Ana Kavčnik Jamnik
Črtomir Frelih že od svojih študijskih let kontinuirano raziskuje tehniko kolagrafije, ki mu omogoča neposreden risarski zapis na ploščo, s katerim vnaša v svoja dela spontanost, ekspresivnost in kaligrafsko svežino. Grafično tehniko kolagrafije, ki je okolju manj škodljiva kot tradicionalne tehnike globokega tiska, je nadgradil s svojimi lastnimi eksperimenti, pri čemer je uveljavil vrsto inovativnih tehničnih rešitev, s katerimi se odziva na nove umetniške in družbene zahteve.
Črtomir Frelih, NN, 2024, kolagrafija, 80 × 60 cm, foto: osebni arhiv avtorja
Črtomir Frelih, Še siti se bomo tok se bomo družili, 2020, risba, 75 × 57 cm, foto: osebni arhiv avtorja
Črtomir Frelih, Sem in tja, 2018, kolagrafija, 75 × 57 cm, foto: osebni arhiv avtorja
V skladu z naravo grafike, kjer vsebina in tehnična izvedba oblikujeta nerazdružljivo celoto, raziskuje zlasti likovne potenciale grafike in nove izrazne načine, s katerimi krepi risarski izraz in ustvarja čutne učinke. Prav osredotočenost na risbo mu narekuje tudi premišljen izbor barve, ki jo uporablja v skopo odmerjenih količinah, pri čemer se osredotoča predvsem na preučevanje izraznih možnosti črne barve, ki predstavlja svojevrsten protest proti preobilju barv v današnji potrošniški družbi. Svoje vrhunsko izvedene grafične liste praviloma odtiskuje v nizkih nakladah ali pa gre za unikate, ki so rezultat neumornega eksperimentiranja s teksturami različnih materialov, s katerimi nenehno dosega nove vizualne učinke.
Črtomir Frelih je tudi pretanjen opazovalec življenja, ki ga pronicljivo motri z več zornih kotov. V njegovem bogatem opusu zasledimo skoraj vse klasične ikonografske motive, od figure in akta do tihožitja in krajine, v kateri prepoznavamo gorenjski genius loci. Po drugi strani se tematika Frelihovih del dotika družbene realnosti in duha časa. Njegove stilizirane lisice, ki jih sopostavlja z besednimi zapisi kot enakovredno likovno komponento, so pretkane komentatorke družbenopolitične klime v naši državi: so mojstrice besednega humorja, ki so širši javnosti dostopne tudi na spletu.
Črtomir Frelih je slovenski prostor zaznamoval ne le kot izvrsten grafik in risar, ampak tudi predan pedagog, ki svoje grafično znanje in zanimanje za grafične eksperimente predaja mlajšim generacijam na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Izbor grafičnih del in risb, ki jih je ustvaril v časovnem razponu štirih desetletij, je leta 2022 predstavil tudi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru.
Črtomir Frelih (1960) je leta 1985 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani na oddelku za grafiko pri profesorju Zvestu Apolloniu. Za diplomo je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Izobraževanje je nadaljeval na specialki za grafiko, ki jo je leta 1990 zaključil pri profesorjih Zvestu Apolloniu in Branku Suhyju, ter leta 1997 opravil še magisterij znanosti s področja likovne didaktike. Od leta 2014 je redni profesor za področje grafike na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Deluje tudi kot pisec učbenikov za likovno umetnost – tako za osnovne in srednje šole kot tudi za visoko šolstvo – ter redno objavlja recenzije in članke s področja likovne umetnosti, likovne teorije in likovne pedagogike. Živi in ustvarja v Radomljah in Bohinju. Svoja dela je predstavil na več kot 80 samostojnih razstavah in sodeloval na več kot 240 skupinskih razstavah doma in v tujini. Med zadnjimi samostojnimi predstavitvami velja izpostaviti samostojno razstavo Lisice v Galeriji ZDSLU (2020), ob kateri je izdal tudi istoimensko knjigo umetnika Lisice, razstavo Lisice in druge zverine v Galeriji Domžale (2021), pregledno razstavo Grafike in risbe. Štiri desetletja v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (2022-2023) ter razstavo Grafike v Galeriji Insula v Izoli (2024-2025).
Črtomir Frelih je prejemnik vrste domačih in mednarodnih nagrad, med drugim odkupne nagrade na 18. mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani (1987), nagrade Novega mesta na 6. bienalu slovenske grafike Otočec Novo Mesto (2000), nagrade na 18. mednarodnem grafičnem bienalu v Varni (Bolgarija, 2015), posebne nagrade za prispevek h grafični umetnosti na 9. mednarodnem trienalu grafike v Bitoli (Makedonija, 2019) ter glavne nagrade za risbo na Mednarodnem trienalu risbe v Prištini (2021). Njegova dela so vključena v številne domače in tuje umetniške zbirke, med drugim v zbirko Moderne galerije, Mednarodnega grafičnega likovnega centra, Mestne galerije Ljubljana, Galerija Božidar Jakac, Umetniške zbirke NLB, Taiwan Museum of fine Arts na Tajvanu, Cremona Civic Museun v Italiji, v Mehiki itd.
Utemeljitev je pripravila Nataša Kovšca (članica Odbora / Slovensko društvo likovnih kritikov)
PRIZNANJE RIHARDA JAKOPIČA: DANILO MILOVANOVIĆ (DNLM)
DNLM, foto: Makita
DNLM je interdisciplinarni umetnik, ki deluje na področju angažirane konceptualne umetnosti. S kritičnimi, a tudi duhovitimi in ludističnimi umetniškimi posegi se odziva na širša družbena dogajanja in situacije. Poznamo ga predvsem po njegovih performativnih interakcijah z javnim prostorom. Tega uporablja kot medij v katerega poseže z akcijo, ter s situacijsko intervencijo prevzame kontekst njegove simbolne strukture, da bi vanj vpisal nov pomen. V tem obratu umetnik javni prostor dejavno preobraža in ustvarja nove izkušnje, odnose in situacije, preko katerih se odziva na aktualne družbene teme. Pri tem se drži načel preprostosti, absurda in minljivosti, s čimer sam jedrnato opiše svojo ustvarjalno prakso. Umetnikovi posegi, ki so na prvi pogled marsikdaj komaj opazni, so začasne intervencije, ki z neinvazivnim pristopom ustvarjajo razpoke in motnje v ustaljenem ritmu urbanega življenja. Preko njih prevprašuje konfliktna razmerja med naravo in kulturo ter razmerja med nasprotujočimi si interesi znotraj sodobnih mest. Skozi različne ustvarjalne medije, predvsem z že omenjeno performativno akcijo, neposredno nagovarja zlasti naključno publiko. Izkušnjo t.i. urbanih intervencij našega skupnega življenjskega prostora, pa v vizualni jezik nato prevaja s pomočjo fotografije, videa, filma, grafike in kolaža ter umetniških instalacij.
DNLM, Iz serije Preglaševanje jesiharja, 2023, intervencija v mestni bilbord s senom, foto: Jaka Babnik
DNLM, Iz serije Preglaševanje jesiharja, 2023, kozolec z barvnimi trakovi: intervencija v kozolec z razrezanimi reklamnimi ponjavami, foto: Jaka Babnik
DNLM, Blatne demonstracije, 2023, performativna reinterpretacija otroške igre po spominu, performans z zemljo, začasna intervencija na steno, foto: Jaka Babnik
Danilo Milovanović (DNLM) je v svoji dosedanji avtorski poti razstavljal na številnih samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in v mednarodnem prostoru. Magistriral je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Študiral je tudi na akademiji UMPRUM v Pragi. Večkrat je bil nominiranec za nagrado OHO, leta 2020 pa je prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Od leta 2019 do leta 2021 je bil rezident v Švicariji (MGLC) v Ljubljani. Med drugim se je predstavil v galerijah Aksioma, Tobačna 001 in Škuc v Ljubljani, Miklovi hiši v Ribnici, v sklopu “Prepiha” v +MSUMU, na 10. Trienalu sodobne umetnosti – U3 v Moderni galeriji, na razstavi Predstava mesta v +MSUM, MMSU-u na Reki, na EC1 24H v Kopenhagnu, festivalu Begehungen v Chemnitzu, BienalSur v Montevideu, v sklopu Katowice Miasto Ogrodow v Katovicah, na EU expoju v Tel Avivu in v Pražarni AB3 v Pragi.
Utemeljitev je pripravila Ana Mizerit (članica Odbora / Moderna galerija)
PRIZNANJE RIHARDA JAKOPIČA: TEJKA PEZDIRC
Tejka Pezdirc, foto: TETATET (Sarah-Dona Manev in Tereza Kozinc)
Tejka Pezdirc je akademska kiparka, ki s svojimi prostorskimi postavitvami premika meje kiparskega izraza. Njeno ustvarjanje temelji na kombiniranju različnih izraznih medijev in materialov, med katerimi ima v zadnjih letih najpomembnejšo vlogo kamen. V času, ko se kiparstvo pogosto umika v digitalne medije, je Tejka Pezdirc ena redkih domačih kipark, ki se posveča kamnu, pri čemer klasično prakso ročne obdelave marmorja nadgrajuje z inovativnimi pristopi, kot je barvanje kamna, s katerim ustvarja globinske učinke. V svojem delu poglobljeno raziskuje zlasti medsebojne odnose med skulpturo, prostorom in gledalcem, ki jih dojema kot povezano celoto.
Izhodišče zadnjih projektov Tejke Pezdirc je radikalna analiza človeškega telesa, njegovega razpiranja in procesov preobrazbe. Njen specifičen kiparski jezik temelji na fragmentaciji telesa, saj telo razume kot mrežo odnosov in napetosti, ki jo učinkovito ponazori tudi z uporabo različnih materialov. Marmorne, čutno oblikovane fragmente telesa, ki se guba in napenja kot človeška koža, kombinira s silikonom, tkanino, epoksi smolo in lesom, s tem pa ustvarja napetosti in nasprotja med trdim in mehkim, trajnim in minljivim, gibom in statiko. Posamezni kamniti organi običajno naseljujejo različne galerijske prostore, vendar so v soodvisnem razmerju in tvorijo telo. Kot celostni organizem pa lahko zaživijo šele v dialogu z gledalcem.
Tejka Pezdirc, Čakalnica, prostorska instalacija, marmor, lesena konstrukcija, akril, pena, video Proti sebi 2023, foto: Matjaž Rušt
Tejka Pezdirc, Valilnica, prostorska instalacija (serija Modrice), 2024, marmor, les, tekstil, foto: Jaka Babnik
Tejka Pezdirc, Tower, Prostorska postavitev, 2024, marmor, les, foto: Jaka Babnik
Ustvarjalno delo Tejke Pezdirc zaznamuje jasna konceptualna zasnova, formalna dovršenost, vsebinska večplastnost in premišljena prostorska postavitev. Avtorica ustvarja v dialogu s tradicijo, a hkrati iz nje izstopa, kar potrjuje performativni aspekt njenega dela. Sestavni del projektov so namreč tudi videoposnetki avtoričinih performansov, ki simbolno ponazarjajo proces preobrazbe kamna.
Tejka Pezdirc (1985) je po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo nadaljevala s študijem kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani: prvi dve leti pri prof. Dragu Tršarju in prof. Luju Vodopivcu. Za tretje študijsko leto je prejela štipendijo za enoletni študij na Facultad de bellas artes de Altea v Španiji, kjer se je z vpisom v program prostorske instalacije posvetila predvsem raziskovanju kiparskega prostora in konceptualne umetnosti. V akademskem letu 2007/2008 je posledično viden odmik od figuralike in zanimanje za konstruiranje prostorskih postavitev, za kar je prejela Nagrado Akademije za likovno umetnost in oblikovanje za posebne dosežke. Leta 2011 je diplomirala pod mentorstvom prof. Alena Ožbolta s prostorsko instalacijo Prostori Spomina. Delo je bilo uvrščeno v izbor diplom študent/študentov ALUO za mednarodno nagrado Start Point Award 2012 in postavljeno na razstavi v Galeriji Miklova Hiša. Svoja kiparska dela v zadnjem desetletju kontinuirano razstavljala v pomembnih galerijah v Sloveniji (Galerija Božidar Jakac, Center sodobnih umetnosti Celje, Galerija Škuc, Mestna galerija Nova Gorica, Galerija Velenje, Galerija Alkatraz, Ravnikar Gallery Space) in tujini (Palazzo Gopcevich Trst, Galerija RTS Beograd, Galerija Fonticus Grožnjan). Njena dela hranijo v javnih in zasebnih zbirkah. V zadnjih letih je prejela srebrno nagrado na 3. mednarodnem bienalu Etike(te) – Laž (Novo mesto, 2023) in 1. nagrado Milana Tucovića na koloniji Fecit v Grožnjanu.
Utemeljitev je pripravila Nataša Kovšca (članica Odbora / Slovensko društvo likovnih kritikov)