“Kjer prostor postane srečanje!”

Generalni konzulat Republike Slovenije v Celovcu vas prijazno vabi na slavnostno odprtje prenovljenih prostorov, ki bo v torek, 11. novembra 2025, ob 18.00 uri (Radetzkystrasse 26, 9020 Celovec/Klagenfurt) in na odprtje nove razstave “Okno k sosedu”: Na robu svetlobne igre – kip in slika v dialogu, ki odpira pogled v ustvarjalnost, povezuje in daje prostor za dialog.

Razstava skulptur Zmaga Kovača Igra svetlobe v prostoru ujetih skulptur, ki raziskuje obstoj kiparskih form na samem robu svetlobnega pojava, ter slik Alme Lovrenčič iz cikla Pelji me na Luno, ki segajo v brezmejni univerzum, predstavlja prvo razstavo, postavljeno v prenovljeni »slovenski hiši« – v razširjeni galeriji Generalnega konzulata Republike Slovenije v Celovcu. S to razstavo galerija vstopa v novo obdobje likovno-vizualnih predstavitev, ki bodo v prihodnje še tesneje povezane s slovenskimi ustvarjalci in s sodobno slovensko likovno umetnostjo.

Dva umetnika, člana Društva likovnih umetnikov Maribor (DLUM), se v razstavnem prostoru srečata v dialogu neskončne svetlobe, prežetem z erupcijo barv. Vstopata v razmerje med ploskovitim in tridimenzionalnim, med sanjskim in stvarnim. Iz tega dialoga se rojevajo kiparske stvaritve prvinskih oblik in eksplozije barvnih abstrakcij – trenutki, ko se materialno in svetlobno zlijeta v novo prostorsko izkušnjo, ki zažari v belini razstavnih površin. Razstavljeni artefakti ne le oblikujejo, temveč tudi vsebinsko oplemenitijo razstavni prostor. Vanj vnašajo bogat kulturni utrip in ga oživljajo s prezenco slovenske likovne ustvarjalnosti.

Slikarka Alma Lovrenčič v ciklusu Pelji me na Luno in kipar Zmago Kovač s projektom Igra svetlobe v prostoru ujetih skulptur obiskovalca popeljeta v razsežnost drugačnih dimenzij. Pred nami utripa sozvočje komplementarnih in suplementarnih barv, erupcija barvne abstrakcije, kjer se notranji svet vizij in sanj preliva v kozmični vizualni ples. Skulpture pa naseljujejo skrivnostno topologijo – uganko neskončnih ploskev in robov, ujetih vase, ki se razpirajo v prostor, ki ga na prvi pogled ni mogoče v celoti doumeti. Barvne ploskve slik so kot sanjske pokrajine in tihi prehodi v svet čutnega, v magijo svetlobe zunaj in znotraj nas. Skupaj oba umetnika gradita most med materialnim in neotipljivim, med dotikom in občutjem. Razstava se razpre kot lirična pripoved o svetlobi – izvoru vidnega in nevidnega. S specifično formo, ritmom barv, ploskev in robov nas vodi po robu dimenzij, ki jih zaznavamo in hkrati šele slutimo.