15. 5.-6. 7. 2025, Ptujski grad, Miheličeva galerija, Galerija mesta Ptuj

Vljudno vas vabimo na slovesno odprtje tradicionalne letne razstave članov Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov Majski salon 2025: Mehka moč, ki bo v četrtek, 15. maja 2025, ob 19.30 na Ptujskem gradu.

Program odprtja:

• 17.30 : ogled razstave v Miheličevi galeriji, Mestni park, Dravska ulica 4, Ptuj
• 18.30 : ogled razstave v Galeriji mesta Ptuj, Prešernova ulica 29, Ptuj
• 19.30 : uradno odprtje Majskega salona ZDSLU 2025, Ptujski grad
• 20.30 : ogled razstave in druženje ob glasbi s skupino KiKi akustik.

Majski salon, ki teče neprekinjeno že od leta 1909, je razstava z najdaljšo tradicijo v Sloveniji in je pregled sodobne slovenske likovno vizualne produkcije. Na letošnji razstavi sodeluje 134 likovno vizualnih umetnic in umetnikov. Kustosi letošnjega salona so Stanka Gačnik (PMPO), Doroteja Kotnik (Galerija mesta Ptuj) in Jure Kirbiš (UGM). Vodja projekta je Petra Kosi.

Razstavljajo: Bagrat Arazyan, Lela B. Njatin, Vladimir Bačič, Igor Banfi, Jani Bavčer, Boris Beja, Lavoslava Benčić, Bojan Bensa, Marin Berovič, Iztok Bobić, Katja Bogataj, Suzana Brborović, Brut Carniollus, Bernarda Conič, Tjaša Tia Cusch, Dragica Čadež, Sara Čeh, Mojca Černič Pretnar, Miloš Dekić, Boge Dimovski, Domen Dimovski, Jurij Dobrila, Marjan Drev, Vesna Drnovšek, Patrik Dvorščak, Andreja Džakušič Miha Erič, Erna Ferjanič, Dušan Fišer, Pavel Florjančič, Jože Foltin, Črtomir Frelih, Andrej Furlan, Maša Gala, Milena Gregorčič, Aleksandra Saška Gruden, Đejmi Hadrović, Cvetka Hojnik, Irena Horvat Gayatri, Svetlana Jakimovska Rodić, Evgenija Jarc Zaletel, Lea Jazbec, Brane Širca, Anja Jerčič Jakob, Klavdija Jeršinovec, Duša Jesih, Natalija Juhart Brglez, Barbara Jurkovšek, Barbara Kastelec, Meta Kastelic, Boštjan Kavčič, Mateja Kavčič, Metka Kavčič, Ana Kavčnik Jamnik, Dušan Kirbiš, Lenart Kirbiš, Staš Kleindienst, Janez Mišo Knez, Aleksij Kobal, Brane Korez, Alja Košar, Pšenica Kovačič, Nina Koželj, Andreja Kranjec, Anka Krašna, Igor Kregar, Blažka Križan, Nuša Lapajne, Gani Llalloshi, Robert Lozar, Aprilija Lužar, Katja Majer, Ksenija Makarovič, Katarina Marov, Slađana Matić Trstenjak, Goran Medjugorac, Vanja Mervič, Tamara Mihalič, Nevenka Miklič Perne, Tomaž Milač, Marijan Mirt, Simon Mlakar, Rok Mohar, Jasmina Nedanovski, Zoran Ogrinc, Silvan Omerzu, Marko Pak, Lana Pastirk, Metka Pepelnak, Andrej Perko, Polona Petek, Silvester Plotajs Sicoe, Anja Podreka, Uroš Potočnik, Arjan Pregl, Marija Prelog, Tanja Prušnik, Natalija R. Črnčec, Aljaž Rendla, Sandi Renko, Janez Rotman, Petra Ružić, Jasna Samarin, Aleš Sedmak, Nataša Segulin, Mojca Senegačnik, Brane Sever, Apolonija Simon, Saba Skaberne, Darko Slavec, Katja Smerdu, Alenka Spacal, Katarina Spacal, Evelin Stermitz, Lucija Stramec, Božidar Svetek, Meta Šolar, Tanja Špenko, Maruša Štibelj, Arijel Štrukelj, Jože Šubic, Simona Šuc, Zvonka T. Simčič, Urša Toman, Nejc Trampuž, Iva Tratnik, Alenka Venišnik, Uroš Weinberger, Matjaš Diego Zadel Dellamorte, Mojca Zlokarnik, Matej Zorec, Klemen Zupanc, Dani Žbontar in Ivan Žerjal.

Razstavo in projekt bodo predstavili:

dr. Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož,
mag. Zoran Poznič, predsednik ZDSLU,
Boštjan Šeruga, podžupan Mestne občine Ptuj,
Matevž Čelik Vidmar, državni sekretar Ministrstva za kulturo,
Jure Kirbiš, kustos Majskega salona.

Majski salon je že več kot sto let vsakoletni cvetober del umetnikov in umetnic, članov in članic Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov oziroma članov in članic lokalnih društev likovnih umetnikov po Sloveniji. Letošnji Majski salon od sredine maja do začetka julija zavzema prostore treh prizorišč na Ptuju: Ptujskega gradu, Galerije mesta Ptuj in Miheličeve galerije. Majski salon 2025 z naslovom Mehka moč zastavlja vprašanje o vlogi umetnikov in umetnic danes ter v soočenju z bogastvom zbirk Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož razmišlja o umetnosti današnjega časa kot kulturni dediščini prihodnosti. Dela sodobnih umetnikov in umetnic na Majskem salonu 2025 na Ptuju, zlasti na Ptujskem gradu, smo postavili v dialog z zbirkami ptujskega muzeja. Tako imamo priložnost, da v sopostavitvi z umetnostjo preteklih nekaj stoletij skozi kontraste in sorodnosti poglobljeno in večplastno premišljujemo o umetnosti, nastali v Sloveniji v preteklih nekaj letih.

Naslovna podoba letošnjega Majskega salona je votivna slika Ex voto slikarja Franza Josefa Fellnerja iz leta 1766. Prikazuje mesto Ptuj v času nastanka slike, ko je Drava zamrznila in je pretila nevarnost, da bodo ledene plošče podrle leseni most. Slika je danes del stalne postavitve zbirk Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož, v kateri nastopa v vlogi muzejskega predmeta, je pričevalka zgodovine, ilustrira poglavje v umetnostni zgodovini, služi estetskemu užitku in didaktični mediaciji. V času, ko je podobo naročil magistrat in jo priporočil Žalostni Materi za cerkev sv. Jurija, pa je bila njena vloga drugačna. Lahko bi rekli, da je mestna oblast verovala, da je z naročilom slike posredovala pri božji oblasti in vplivala pri reševanju lesenega mostu. Ali danes javnost in tisti, ki delujejo v njenem imenu, verjamejo, da ima umetnost moč, da spreminja svet? Kakšna je moč umetnosti danes? V političnem smislu je danes umetnost pod plaščem kulture pogosto uporabljena in zlorabljena v obliki kulturne diplomacije, tako imenovane mehke moči, “soft power”, pojma, ki ga je konec osemdesetih let prejšnjega stoletja utemeljil politolog Joseph Nye. Na Majskem salonu 2025 pa predlagamo drugačno branje te besedne zveze. Verujemo, da v surovem in grobem času, ko svet številni vidijo le črno ali belo, umetniki in umetnice posedujejo moč, ki mehča ostre robove in življenje obarva v vseh odtenkih med temo in svetlobo.

Postavitev v Galeriji mesta Ptuj je salonska, kakor pričujoči manifestaciji pritiče. Salon je praznovanje umetnosti, a je tudi tekmovanje umetnosti. V prispodobi in dobesedno, saj bo komisija, ki jo sestavljajo predsedniki umetniških svetov in skupina kustosov, ki so razstavo zasnovali, tudi letos imenovala nagrajenca, nagrajenko ali nagrajence, nagrajenke Majskega salona. Ob tekmovanju umetnin skozi pramene zgodovine na Ptujskem gradu se umetnine v zgoščeni postavitvi v Galeriji mesta Ptuj med seboj pogajajo za premoč v prostoru in na stenah galerije. Vsaka s svojimi sredstvi se borijo za pozornost obiskovalcev salona. Katero delo poseduje največ “wall power”? Naj bitka v salonski tradiciji razvname polnokrvne razprave med občinstvom in sproži razburljive analize kritiške javnosti!

V Miheličevi galeriji, nekdanjem obrambnem stolpu starega mestnega obzidja ob Dravi, so na ogled umetniška dela, katerih avtorice so izključno umetnice. Na prvi umetniški razstavi v paviljonu Riharda Jakopiča leta 1909, ki velja za prvi Majski salon, je bilo med 28 razstavljalci le šest žensk, na Majskem salonu 2025 pa je med 134 razstavljalci 74 žensk. V 116 letih se je premoč avtorjev z nekaj manj kot 80 % izravnala na nekaj več kot 55 % sodelujočih avtoric. To je priložnost za praznovanje, zato smo za čas trajanja salona Miheličevo galerijo prekrstili v Lastni stolp. S tem se sklicujemo na esej Lastna soba pisateljice Virginie Woolf iz leta 1929. V besedilu je avtorica utemeljila potrebo po ekonomski neodvisnosti žensk kot pogoj za svobodno ustvarjanje. Lastni stolp je tako vsaj za mesec in pol paviljon, kjer lahko uživamo sadove izborjenih pravic umetnic (iz besedila Jureta Kirbiša, kustos razstave Majski salon).