Majski salon 2025
Ptujski grad, Miheličeva galerija, Galerija mesta Ptuj
8. Maj 2025
15. 5.-6. 7. 2025, Ptujski grad, Miheličeva galerija, Galerija mesta Ptuj
Vljudno vas vabimo na slovesno odprtje tradicionalne letne razstave članov Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov Majski salon 2025: Mehka moč, ki bo v četrtek, 15. maja 2025, ob 19.30 na Ptujskem gradu.
Program odprtja:
Majski salon, ki teče neprekinjeno že od leta 1909, je razstava z najdaljšo tradicijo v Sloveniji in je pregled sodobne slovenske likovno vizualne produkcije. Na letošnji razstavi sodeluje 134 likovno vizualnih umetnic in umetnikov. Kustosi letošnjega salona so Stanka Gačnik (PMPO), Doroteja Kotnik (Galerija mesta Ptuj) in Jure Kirbiš (UGM). Vodja projekta je Petra Kosi.
Razstavljajo: Bagrat Arazyan, Lela B. Njatin, Vladimir Bačič, Igor Banfi, Jani Bavčer, Boris Beja, Lavoslava Benčić, Bojan Bensa, Marin Berovič, Iztok Bobić, Katja Bogataj, Suzana Brborović, Brut Carniollus, Bernarda Conič, Tjaša Tia Cusch, Dragica Čadež, Sara Čeh, Mojca Černič Pretnar, Miloš Dekić, Boge Dimovski, Domen Dimovski, Jurij Dobrila, Marjan Drev, Vesna Drnovšek, Patrik Dvorščak, Andreja Džakušič Miha Erič, Erna Ferjanič, Dušan Fišer, Pavel Florjančič, Jože Foltin, Črtomir Frelih, Andrej Furlan, Maša Gala, Milena Gregorčič, Aleksandra Saška Gruden, Đejmi Hadrović, Cvetka Hojnik, Irena Horvat Gayatri, Svetlana Jakimovska Rodić, Evgenija Jarc Zaletel, Lea Jazbec, Brane Širca, Anja Jerčič Jakob, Klavdija Jeršinovec, Duša Jesih, Natalija Juhart Brglez, Barbara Jurkovšek, Barbara Kastelec, Meta Kastelic, Boštjan Kavčič, Mateja Kavčič, Metka Kavčič, Ana Kavčnik Jamnik, Dušan Kirbiš, Lenart Kirbiš, Staš Kleindienst, Janez Mišo Knez, Aleksij Kobal, Brane Korez, Alja Košar, Pšenica Kovačič, Nina Koželj, Andreja Kranjec, Anka Krašna, Igor Kregar, Blažka Križan, Nuša Lapajne, Gani Llalloshi, Robert Lozar, Aprilija Lužar, Katja Majer, Ksenija Makarovič, Katarina Marov, Slađana Matić Trstenjak, Goran Medjugorac, Vanja Mervič, Tamara Mihalič, Nevenka Miklič Perne, Tomaž Milač, Marijan Mirt, Simon Mlakar, Rok Mohar, Jasmina Nedanovski, Zoran Ogrinc, Silvan Omerzu, Marko Pak, Lana Pastirk, Metka Pepelnak, Andrej Perko, Polona Petek, Silvester Plotajs Sicoe, Anja Podreka, Uroš Potočnik, Arjan Pregl, Marija Prelog, Tanja Prušnik, Natalija R. Črnčec, Aljaž Rendla, Sandi Renko, Janez Rotman, Petra Ružić, Jasna Samarin, Aleš Sedmak, Nataša Segulin, Mojca Senegačnik, Brane Sever, Apolonija Simon, Saba Skaberne, Darko Slavec, Katja Smerdu, Alenka Spacal, Katarina Spacal, Evelin Stermitz, Lucija Stramec, Božidar Svetek, Meta Šolar, Tanja Špenko, Maruša Štibelj, Arijel Štrukelj, Jože Šubic, Simona Šuc, Zvonka T. Simčič, Urša Toman, Nejc Trampuž, Iva Tratnik, Alenka Venišnik, Uroš Weinberger, Matjaš Diego Zadel Dellamorte, Mojca Zlokarnik, Matej Zorec, Klemen Zupanc, Dani Žbontar in Ivan Žerjal.
Razstavo in projekt bodo predstavili:
dr. Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož,
mag. Zoran Poznič, predsednik ZDSLU,
Boštjan Šeruga, podžupan Mestne občine Ptuj,
Matevž Čelik Vidmar, državni sekretar Ministrstva za kulturo,
Jure Kirbiš, kustos Majskega salona.
Majski salon je že več kot sto let vsakoletni cvetober del umetnikov in umetnic, članov in članic Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov oziroma članov in članic lokalnih društev likovnih umetnikov po Sloveniji. Letošnji Majski salon od sredine maja do začetka julija zavzema prostore treh prizorišč na Ptuju: Ptujskega gradu, Galerije mesta Ptuj in Miheličeve galerije. Majski salon 2025 z naslovom Mehka moč zastavlja vprašanje o vlogi umetnikov in umetnic danes ter v soočenju z bogastvom zbirk Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož razmišlja o umetnosti današnjega časa kot kulturni dediščini prihodnosti. Dela sodobnih umetnikov in umetnic na Majskem salonu 2025 na Ptuju, zlasti na Ptujskem gradu, smo postavili v dialog z zbirkami ptujskega muzeja. Tako imamo priložnost, da v sopostavitvi z umetnostjo preteklih nekaj stoletij skozi kontraste in sorodnosti poglobljeno in večplastno premišljujemo o umetnosti, nastali v Sloveniji v preteklih nekaj letih.
Naslovna podoba letošnjega Majskega salona je votivna slika Ex voto slikarja Franza Josefa Fellnerja iz leta 1766. Prikazuje mesto Ptuj v času nastanka slike, ko je Drava zamrznila in je pretila nevarnost, da bodo ledene plošče podrle leseni most. Slika je danes del stalne postavitve zbirk Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož, v kateri nastopa v vlogi muzejskega predmeta, je pričevalka zgodovine, ilustrira poglavje v umetnostni zgodovini, služi estetskemu užitku in didaktični mediaciji. V času, ko je podobo naročil magistrat in jo priporočil Žalostni Materi za cerkev sv. Jurija, pa je bila njena vloga drugačna. Lahko bi rekli, da je mestna oblast verovala, da je z naročilom slike posredovala pri božji oblasti in vplivala pri reševanju lesenega mostu. Ali danes javnost in tisti, ki delujejo v njenem imenu, verjamejo, da ima umetnost moč, da spreminja svet? Kakšna je moč umetnosti danes? V političnem smislu je danes umetnost pod plaščem kulture pogosto uporabljena in zlorabljena v obliki kulturne diplomacije, tako imenovane mehke moči, “soft power”, pojma, ki ga je konec osemdesetih let prejšnjega stoletja utemeljil politolog Joseph Nye. Na Majskem salonu 2025 pa predlagamo drugačno branje te besedne zveze. Verujemo, da v surovem in grobem času, ko svet številni vidijo le črno ali belo, umetniki in umetnice posedujejo moč, ki mehča ostre robove in življenje obarva v vseh odtenkih med temo in svetlobo.
Postavitev v Galeriji mesta Ptuj je salonska, kakor pričujoči manifestaciji pritiče. Salon je praznovanje umetnosti, a je tudi tekmovanje umetnosti. V prispodobi in dobesedno, saj bo komisija, ki jo sestavljajo predsedniki umetniških svetov in skupina kustosov, ki so razstavo zasnovali, tudi letos imenovala nagrajenca, nagrajenko ali nagrajence, nagrajenke Majskega salona. Ob tekmovanju umetnin skozi pramene zgodovine na Ptujskem gradu se umetnine v zgoščeni postavitvi v Galeriji mesta Ptuj med seboj pogajajo za premoč v prostoru in na stenah galerije. Vsaka s svojimi sredstvi se borijo za pozornost obiskovalcev salona. Katero delo poseduje največ “wall power”? Naj bitka v salonski tradiciji razvname polnokrvne razprave med občinstvom in sproži razburljive analize kritiške javnosti!
V Miheličevi galeriji, nekdanjem obrambnem stolpu starega mestnega obzidja ob Dravi, so na ogled umetniška dela, katerih avtorice so izključno umetnice. Na prvi umetniški razstavi v paviljonu Riharda Jakopiča leta 1909, ki velja za prvi Majski salon, je bilo med 28 razstavljalci le šest žensk, na Majskem salonu 2025 pa je med 134 razstavljalci 74 žensk. V 116 letih se je premoč avtorjev z nekaj manj kot 80 % izravnala na nekaj več kot 55 % sodelujočih avtoric. To je priložnost za praznovanje, zato smo za čas trajanja salona Miheličevo galerijo prekrstili v Lastni stolp. S tem se sklicujemo na esej Lastna soba pisateljice Virginie Woolf iz leta 1929. V besedilu je avtorica utemeljila potrebo po ekonomski neodvisnosti žensk kot pogoj za svobodno ustvarjanje. Lastni stolp je tako vsaj za mesec in pol paviljon, kjer lahko uživamo sadove izborjenih pravic umetnic (iz besedila Jureta Kirbiša, kustos razstave Majski salon).
Na sklepnem dogodku bomo razglasili tudi letošnje dobitnice in dobitnike nagrad MS'25 ZDSLU Mehka moč. Nagrajenke in nagrajence so na skupni seji v torek, 13. 5. 2025 izbrali predstavniki in predsedniki Umetniških svetov regionalnih društev ZDSLU, pod vodstvom akademskega slikarja Roberta Lozarja, predsednika Umetniškega sveta ZDSLU.
Nagrajenci so:
Enakovredno nagrado MS’25 Mehka moč prejmeta SUZANA BRBOROVIĆ in UROŠ POTOČNIK
Enakovredni nagradi Majskega salona 2025 in s tem samostojni razstavi v Galeriji mesta Ptuj prejmeta slikarja Suzana Brborović in Uroš Potočnik. Na Majskem salonu se predstavljata vsak s sliko večjih dimenzij. V svojih delih nas popeljeta v kozmične pokrajine, pri čemer kolažirata perspektive in tradicionalni slikarski prostor plastita z uporabo mrežnih struktur ter grafičnih in abstraktnih elementov. Slojevito je tudi pomensko polje, kjer vzpostavljata napetost med možnostmi in željami, med utopijo in stvarnostjo, med pobegom in ujetostjo. Vsako potovanje, tudi potovanje med zvezde, je hkrati potovanje v galaksije znotraj nas. Brborović in Potočnik sta umetnika visoko razvite likovne govorice in izrazite slikarske moči.
Suzana Brborović, foto: Jan Trstenjak
Suzana BRBOROVIĆ, The Founder, 2024, akril na platnu, 180 × 165 cm, foto: arhiv avtorice
Suzana Brborović (1988, Kranj) je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani pod mentorstvorm prof. Bojana Gorenca. V obdobju 2014–16 je študirala slikarstvo v okviru podiplomskega/mojsterskega programa (Meisterschüler) na Akademiji za vizualno umetnost v Leipzigu in uspešno zaključila študij pod mentortvom prof. Heriberta C. Ottersbacha. Svoje delo je predstavila na številnih samostojnih razstavah v Sloveniji in tujini. Sodelovala je tudi na mnogih skupinskih predstavitvah. Za svoje delo je prejela več nagrad in priznanj. Njena dela se nahajajo v zbirkah kot so Albertina, Moderna galerija, Bayer Kultur, Riko, Galerija Božidar Jakac in druge. Živi in dela v Kranju.
Uroš Potočnik, foto: Uroš Zavodnik
Uroš POTOČNIK, DIVERTERE (DISFOCUS) MOON, HOMAGE TO Chelsey Bonestell, 2023-2024, mešana tehnika na platnu, 145 × 226 cm, foto: arhiv avtorja
Uroš Potočnik (Slovenj Gradec, 1974) je leta 1994 končal srednjo šolo za steklopihalca / steklarskega tehnika v Rogaški Slatini. Med letoma 1998 in 2004 je bil aktivni član astronomskega društva Gostosevci iz Velenja. Od leta 1999 je študiral likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Mariboru, leta 2001 pa je vpisal študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Med letoma 2001 in 2007 je deloval kot kustos in programski vodja Galerije Mladinskega centra v Velenju. Leta 2006 je diplomiral pri prof. Hermanu Gvardjančiču in prof. Zmagu Lenárdiču in leta 2012 opravil magistrski študij pri prof. Zmagu Lenárdiču. V sodelovanju z Galerijo P74 se s svojimi deli predstavlja tako doma kot v tujini. Trenutno je zaposlen kot docent na ALUO v Ljubljani. Živi in dela v Belih Vodah nad Šoštanjem.
Priznanji za mladega avtorja prejmeta BLAŽKA KRIŽAN in KLEMEN ZUPANC
Prejemnica priznanja Blažka Križan s filigransko natančnostjo posega v nosilec likovnega dela ter z drobnimi zarezami in pregibi tvori dinamično celoto. Delo odlikuje razgaljena procesualnost, kljub temu pa umetničino obvladovanje nematerialnih elementov svetlobe, (pro)sevanja in optičnih učinkov zagotavlja harmonično sožitje fizičnega in metafizičnega.
Blažka KRIŽAN, Meander II, 2023, rezljan papir, akril, 117 × 97,5 × 1 cm, foto: arhiv avtorice
Blažka Križan (1990, Ptuj) je leta 2012 diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani pri prof. Marjanu Gumilarju. Leta 2017 je pri prof. Zmagu Lenárdiču in prof. dr. Juretu Mikužu zaključila drugo stopnjo študijskega programa, smer slikarstvo. Med magistrskim študijem se je osredotočila na ustvarjanje v tehniki rezljanja papirja z uporabo principa repeticije, kar je stalnica njenega dela še danes. Svoja dela je predstavila na več samostojnih in skupinskih razstavah. Doslej je za svoje delo prejela več nagrad. Kot samozaposlena v kulturi živi in dela na Ptuju.
Priznanje za mladega avtorja prejme Klemen Zupanc. Postavitev je del celostne umetnine, ki jo avtor razvija že več let in je tokrat prilagojena prostoru kleti Ptujskega gradu. Avtor spretno izkorišča muzejski kontekst in atmosfero stare kleti, da v instalaciji – arheološko najdišče ali prizorišče zločina? – ustvari kompleksno pripoved, kjer se pomešajo resnica in laž, zgodovina in mitologija, srhljivo in humorno.
Klemen ZUPANC, Musée de Schalar, SCHALAR SEE 1413, 2024-2025, celostna umetnina, foto: Klemen Smrtnik
Klemen Zupanc (1989, Celje) je akademski slikar, ki deluje v Ljubljani. Njegovo ustvarjanje zajema preplet slikarstva in multimedijskih projektov, pri čemer raziskuje teme urbane arhitekture, potrošniške kulture ter vpliva kapitalizma na družbo. Njegovo umetniško prakso v celoto povezuje kritičen pogled na vsakodnevne situacije in snovno okolje, ki nas obkroža. Leta 2013 je prejel Študentsko Prešernovo nagrado. Po končanem študiju na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je diplomiral pri profesorju Žigi Karižu, se je njegovo umetniško potovanje nadaljevalo v različnih smereh.
Priznanje za inovativno delo prejmeta DUŠAN in LENART KIRBIŠ.
Priznanje za inovativno delo prejmeta Dušan Kirbiš in Lenart Miklaužič Kirbiš. Monumentalna prostorska postavitev zavzema skoraj trideset kubikov razstavišča, pa vendar deluje lahkotno. Lebdeča plast organskih form je suspendirana nekaj centimetrov nad tlemi. Mnogoštevilne gmote iz zavrženih plastičnih mas, ki sta jih avtorja nabrala v zalivih jadranske obale, v galerijskem prostoru sublimirajo v lirično spokojnost.
Dušan in Lenart KIRBIŠ, Floating stones, 2024, mešana tehnika, 300 × 300 × 300 cm, foto: Boris Farič, PMPO
Dušan Kirbiš (1953, Jesenice) je leta 1978 zaključil študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in študij nadaljeval na slikarski in nato še na grafični specialki. Je ustanovni član Trajne delovne skupnosti Equrna, ki se kasneje preimenuje v Galerijo Equrna. Od leta 1986 kot štipendist DAAD (Deutscher Akademischer Ausstauschdienst) ustvarja se izpopolnjuje in razstavlja v Berlinu. Leta 1991 pridobi priznanje pomembnih umetniških del na Univerzi v Ljubljani in se zaposli kot docent. Od leta 2000 je redni profesor, zdaj tudi prodekan za umetnost na NTF UL. Je dobitnik nagrade Prešernovega sklada in zlate plakete Univerze v Ljubljani za izjemne dosežke na področju umetnosti. Njegova dela so predstavljena v monografskih pregledih slovenske umetnosti, na velikem številu selekcioniranih preglednih razstav doma in v tujini in zastopana v večini pomembnih slovenskih javnih zbirk.
Lenart Miklaužič Kirbiš (1995, Ljubljana) je vizualni umetnik, ki je študiral na Central Saint Martins, University of the Arts v Londonu. Po študiju je sodeloval na različnih projektih večinoma v tujini. V letu 2020 je postal del ekipe v galeriji Auto Italia South East v Londonu, sodeluje pa tudi z galerijo Arebyte. Po letu 2020 sodeluje pri projektu LUVA v Londonu. Živi na jadrnici Alixora, in v Londonu.
Utemeljitve nagrad je pripravil Jure Kirbiš.