UVODNIK

Letos praznujemo 40 let kontinuiranega izhajanja revije Likovne besede. Dolga tradicija potrjuje tako strokovnost in predanost sodelavcev revije, ki se jim ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem za trud, kot tudi živost likovne ustvarjalnosti v našem okolju. Oboje nas lahko veseli!

Miklavž Komelj v uvodnem prispevku razmišlja o načinih soočanja s svetom, ki se je skozi zgodovino spreminjal – in obstajal v več vzporednih oblikah –, še posebej pospešeno v zadnjem času z novimi komunikacijskimi tehnologijami, ki predstavljajo še nerazrešeno uganko, za katero predlaga odgovor. Konkretna umetnost in vizualna poezija sta v središču 130. številke: Aleš Vaupotič piše o razstavi Gerharda Rühma v graški Novi galeriji, Lela Angela Mršek Bajda predstavi Fotoroman Draga Dellabernardina in knjige umetnika vilice so obrnjene navzgor ali navzdol Matjaža Hanžka. Sklop zaokrožuje prispevek Lilijane Stepančič o plakatnih akcijah Eduarda Čehovina. V portretu umetnika Damir Globočnik pregleda obsežen slikarski opus Valentina Omana. Dnevnik je tokrat pripravil Janko Orač ob svoji razstavi na Gradu Rajhenburg. V rubriki Osebno beremo odgovore o umetnosti, kakor jo razume doktorski študent Xu Xiao Geng s kitajske Univerze za arhitekturo in tehnologijo Xi’an, ki je gostoval na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje na Oddelku za kiparstvo, izmenjavo med univerzama pa predstavi Alen Ožbolt. Mladi avtorici razmišljata o odslikavanju in izbrisovanju, Sara Stevanović v besedilu in Maša Črešnik s slikami. Spominjamo se glavnega slovenskega teoretika novomedijske umetnosti Janeza Strehovca, njegovo delo je bilo mdr. v fokusu Mednarodnega festivala računalniških umetnosti v Mariboru leta 2022. Letošnjo edicijo festivala z naslovom Ezoterična ekotehnika – Iracionalna komputacija in zarotniško mreženje kritično premišljuje Lucija Klauž. Miša Gams piše o poletnih razstavah v Kamniku. Lela Angela Mršek Bajda je pripravila članek o produkciji in ohranjanju muralov in skulptur v javnem prostoru v Kočevju ter recenzijo knjižice Izvor: Kočevje o kočevskih fotografih. Ob premiku rimskega bloka, v katerega so leta 1945 vklesali znak Osvobodilne fronte in imena treh sodelavcev Narodnega muzeja, žrtev fašizma, iz avle Narodnega muzeja Slovenije v lapidarij Miklavž Komelj kritično premišljuje prehod med spominskim obeležjem in muzejskim artefaktom ter poziva k vrnitvi obeležja v avlo. Lilijana Stepančič poroča o projektu Kulturna ambasada Palestina in razstavi Zgodba o Gazi ostaja v Atriju ZRC SAZU. (Narvika Bovcon )