UVODNIK

Širok nabor tem odlikuje 124. številko Likovnih besed. Prvi sklop besedil predstavlja umetniške raziskave na področju robotike in umetne inteligence, sem sodijo znanstveni članek O tehno logiki likovnega stila: generiranje slik z umetno inteligenco na primeru izbranih slovenskih slikarjev, pogovor Mihe Colnerja z Mašo Jazbec, umetnico, ki jo navdihujejo roboti, spominjanje Sreča Dragana na kolega Petra Weibla in razmišljanje Jureta Vuge o čopičografiji in slikah na poziv Dominika Mahniča. Drugi sklop člankov se ukvarja z izstopajočimi samostojnimi (slikarskimi) razstavami, med njimi je zapis Petje Grafenauer o očarljivi, vizualno-taktilni razstavi Ksenije Čerče. Miklavž Komelj piše o vzniku mavrice v slikah Nike Zupančič, o presenet jivih sestavljenih podobah v Spektralnih študijah Boštjana Jurečiča ter o odsevih v Kvadratnem metru neskončnosti Michelangela Pistoletta. V rubriki Mlada kritičarka Pia Miklič razmišlja o intimnosti v umetniških delih. Aleksander Bassin kritično presoja razstavo Figuralika v Cukrarni, Petja Grafenauer se sprehodi po prizoriščih razseljenega 35. grafičnega bienala Ljubljana, Aleksandra Saška Gruden predstavi zasnovo EPK Novi Sad na metafori mostov. Tretji sklop člankov se osredotoča na arhitekturo, Lilijana Stepančič pokaže na najpomembnejše točke 18. arhitekturne razstave beneškega bienala, Jure Vuga predstavi Plečnikove umetniške pristope, Peter Karba recenzira zbornik O objektu v arhitekturi. Četrti sklop besedil se posveča fotografiji: Mladen Dolar piše mdr. o prazninah in prekinitvah toka sporočil na fotografijah Boruta Krajnca, Janez Zalaznik o pandemičnih praznih mestih na fotografijah Bernharda Hinza, Primož Lampič pa pripravi podroben pregled založniško-razstavnih fotografskih projektov pod okriljem Arhitekturnega muzeja Ljubljana oz. Muzeja za arhitekturo in oblikovanje med leti 1974–2015. Na avtorskih straneh se v Dnevniku s Šepetom predstavi fotografinja Arven Šakti Kralj, v rubriki Mlada umetnica spoznamo Saro Skenderija, Lilijana Stepančič pa nas v recenziji Aj Vejvejeve avtobiografije seznani z zapletenim življenjem umetnikovega očeta. (Narvika Bovcon)