delo
Previous
Next
OKNO UMETNOSTI K SOSEDU
1. Junij 2016
Umetnostna kritičarka Jasna Kocuvan je o delu Klementine Golja napisala: »Likovni svet Klementine Golije je zasnovan v prepo¬znavni samosvoji likovni poetiki, ki ga akademska slikarka uspešno gradi že dobrih dvajset let. Obse¬žen slikarski in grafični opus, ki ga je ustvarila, de¬luje enovito, saj je sistematično usmerjen v neneh¬no raziskovanje izraznosti likovne podobe… Abstraktno zasnovane pokrajine, v kate¬rih prepleta barvo, črtni zapis in kolažno tehniko z najrazličnejšimi papirji, so plod večletnega raz¬iskovanja slikarskih prvin in njihovega izražanja v medosebnih odnosih. Tako nastajajo sistematično, predvsem pa poglobljeno subtilni likovni zapisi, v katerih se zrcalijo slikarkina najgloblja čustva, nje¬no dojemanje realnega sveta ter njena razmišljanja in izražanja skozi likovni jezik. Pri umetnici ustvar¬janje kompozicij poteka vselej zelo pretehtano, urejen ritem pa prenaša na celotne slikarske serije. Z močno izčiščenimi formami je tako izoblikovala svojstveno abstraktno pripoved, ki zrcali harmo¬ničen, svetel in zračen likovni prostor, v katerem prevladuje pozitivna, radostna energija.
Klementina Golija se je rodila na Jesenicah. Slikarstvo je študirala na Accademia di Belle Arti di Brera v Milanu, kjer je leta 1990 pri profesorjih Glaucu Baruzziju in Giuseppeju Maraniellu tudi diplomirala. Magistrski študij grafike je zaključila na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Lojzetu Logarju (1993) in magistrski študij slikarstva pri prof. Gustavu Gnamušu (1995) na isti akademiji. Za njen nadaljnji umetniški razvoj sta bili pomembni zlasti študijski bivanji v Bostonu in New Yorku v letu 1990 ter dvomesečno bivanje v Cité Internationale des Arts v Parizu, je¬seni 1995. Klementina Golija je doslej imela 93 samostojnih razstav in je sodelovala na več kot 200 skupinskih predstavitvah doma in v tujini. Za svoje delo je prejela 15 nacionalnih priznanj in eno mednarodno nagrado. Od leta 1990 je članica Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Bila je pobudnica in predsednica Bienala mesta Kranj ter Bienala risbe in slike v prostoru Alpe Jadran. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko in oblikovanjem. Živi in dela kot samostojna likovna umetnica v Kranju.
Likovni kritik in umetnostni zgodovinar Iztok Premrov je o Majdi Skrinar med drugim zapisal: Mogočni element morja, zgodbe, ki jih ponuja to »okno v svet«, so nekaj, kar intenzivno priteguje slikarsko pozornost Majde Skrinar. Življenje ob morju, draž njegove bližine, značilne vonjave obmorskega sveta in opazovanje vsega, kar se dogaja od točke pogleda proti magični črti horizonta, so gotovo nekaj, kar pri umetnici spontano preide v likovne podobe. Morje ji s svojo spreminjajočo se atmosfero nesporno ponudi trdno in prepričljivo vsebino. Na eni strani ta svet slikarki ponuja konkretnost podobe, a ji hkrati odpira tudi zagonetno vprašanje o vsem, kar se skriva za obzorjem, kjer se morje odpira naprej in naprej v neskončne širjave tja do najbolj oddaljenih delov sveta. Slike Majde Skrinar so prežete s subtilnostjo. Slikarka se sicer premišljeno loti ustvarjalnega procesa, v katerem spretno združuje trenutne vtise s trajnejšimi spoznanji. Med te se gotovo vpletajo spomini, ki segajo do slikarkinega otroštva in so na nek način izjemno pomembni. Kdo namreč lahko najiskreneje in najbolj neobremenjeno doživi določeno okolje, če ne prav otrok? …Slikarka sama pravi, da se vsebine in zgodbe vseh njenih slik v njej nabirajo kot usedline, kot plasti, ki legajo druga na drugo. Zato njen ustvarjalni postopek nikakor ni hiter in impulziven, ampak nasprotno: stvari, vtisi in odločitve morajo v slikarki dozoreti, šele potem dobijo pravo podobo.
Majda Skrinar se je rodila 3. septembra 1963 v Kopru in tam je leta 1982 tudi končala splošno gimnazijo. Od leta 1982 do 1993 je študirala na Univerzi v Ljubljani. Dve leti je študirala italijanski jezik in literaturo na Filozofski fakulteti. Leta 1990 je končala študij arhitekture na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Za diplomsko nalogo je prejela Plečnikovo nagrado za arhitekturo. Leta 1993 je z odliko končala študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost. V študijskem letu 1994/1995 je študirala na oddelku za arhitekturo na Univerzi v Coimbri na Portugalskem. Deluje kot samostojna kulturna ustvarjalka. Od leta 1994 je članica ZDSLU.
Temperament zgodb iz Sredozemlja Klavdij Tutta je zadnja tri desetletja nadvse aktiven in ustvarja v značilni likovni govorici, pri kateri čutimo vpliv Mediterana, Krasa in morja. Tutta že od samih ustvarjalnih začetkov ostaja zvest sredozemski morski krajini, ki mu je vse do danes glavni vir inspiracij. Umetnikove mediteranske krajine govorijo o krasu, o vetru in o toploti sončne svetlobe, kar se ponovno zrcali v barvanosti njegove, optimizma polne narave. Avtorjev opus je zelo obsežen, saj se kaže v raznolikosti likovnih področij v katerih se avtor izraža. Klasično slikarstvo dopolnjuje s poslikanimi lesenimi in steklenimi objekti. Tipično in kot posebnost zadnjih nekaj let, stopajo ti nadalje se razvijajoči objekti v komunikacijo s slikami. Umetnikove „sestavljene slike“, pri katerih je klasična slikarska površina v drugem planu, saj so v prvem planu nanjo nalepljeni ploski elementi, ki trgajo gladko slikarsko polje, Tutta dosledno nadgrajuje in razvija naprej. Ta proces vodi v najnovejše slikovne objekte, pri katerih skulpture montirane na sliko globinsko povečujejo slikovno površino. V ustvarjalnem obdobju tridesetih let Tutta razvija svojo nenehno spreminjajočo se likovno govorico. Od prejšnjih del ujetih v ekspresivnost, je preko poetičnih akvarelov prispel v pozno, do danes trajajoče obdobje strogo geometrijskih oblik. Od nemira in velike želje po ustvarjanju, kar najdemo pri delih iz zgodnjega obdobja, je avtor razvil današnjo zrelo likovno govorico, ki jo zaznamuje jasna barvitost, stroge geometrijske forme, povezane z navidezno igrivimi gracioznimi znaki in ornamentalnimi majhnimi oblikami, ki med drugim spominjajo na računalniško govorico. Ustvarjalno energijo začutimo predvsem v žarečih, jasno omejenih barvnih površinah, ki posredujejo navidezno brezmejno pozitivno sliko sveta.
Klavdij Tutta se je rodil 1958 v Postojni. Kasneje je živel v Novi Gorici. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Njegovi profesorji so bili: Metka Krašovec, Janez Bernik, Zvest Apollonijo, Gustav Gnamuš in Bogdan Borčič. Pri slednjem je diplomiral tako na dodiplomskem kot na podiplomskem študiju grafike. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko in objekti ter z organizacijo likovne delavnice na Sinjem Vrhu. Od leta 1981 je član DSLU, sicer pa dela in živi v Novi Gorici in Kranju, kot samostojni umetnik. Imel je preko 200 samostojnih razstav, sodeloval pa na več 300 skupinskih razstavah doma in po svetu. Za svoje delo je prejel 56 domačih in mednarodnih priznanj. Med nagradami izstopajo tiste, ki jih je prejel na mednarodnih bienalih v Ljubljani, Barceloni, Seulu, Cadaqes, Villachu, Zagrebu, Lódz-u,…. 1992 je bil predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.