KLEMEN ZUPANC
VIDEO GALERIJA KLET ZDSLU, LJUBLJANA
8. Oktober 2024
Umetnik Klemen Zupanc projekt Schalar See 1413 razvija od leta 2018. Takrat je nastal njegov prvi zasnutek: urbana legenda o mitološkem Škalarju, velikanski šestnogi podvodni pošasti, ki naj bi se prehranjevala z lignitom in celulozo (posebno še tisto v bankovcih), s svojim izjemnim apetitom pa povzročila nastanek treh udornih jezer v Šaleški dolini. Ideja o stvoru, ki prevzame vlogo grešnega kozla za koruptivno energetsko in okoljsko abominacijo ter namesto tega postane narodni ponos in lokalna maskota, je od svojih začetkov vzcvetela in se razširila. V obliki številnih med seboj povezanih del in artefaktov se v razstavni obliki projekt danes največkrat manifestira kot Musée de Schalar, ključna raziskovalna in arhivska institucija za raziskovanje Škalarja in udornin Šaleške doline. S tem so povezane prigode, legende in zgodbe, ki jih pripovedujejo in povzemajo skrbno poustvarjeni kvazi- historični objekti in muzealije. Pozornost do detajlov, ki jih je v želji po ustvarjanju celovite iluzije v delo vnesel Zupanc, je izjemna: na nekaterih iteracijah postavitve fiktivnega muzeja je bilo tako moč vstopiti v muzejske pisarne in prek pravega telefonskega aparata poklicati številko policije ali pa francoskega podjetja Alstom Power, glavnega dobavitelja opreme za TEŠ. Škalski dosjeji so videti prepričljivo, srhljivo resnični, obdelane dejanske historične fotografije in ponarejeni zgodnjerenesančni bakrorezi pa ustvarjajo globok vtis paralelnega sveta, ki se ves čas giblje na meji verjetnega.
O RAZSTAVI
Kustosinja razstave: Ajda Bračič
10. 10.-30. 11. 2024
Video galerija KLET, ZDSLU
Posmrtni ostanki in predmeti, uporabljeni pri obrednem pokopu.
Najdišče: gomila G413, t.i. ‘šaleška gomila’
Datacija: 6. tisočletje pr. TEŠom.
Kljub dolgoletnim raziskavam ostaja Škalarjev življenjski cikel deloma zavit v skrivnost. Enega izmed najpomembnejših indicev o njem so ponudila nedavna izkopavanja na najdišču G413, poljudno imenovanem tudi ‘šaleška gomila’, še posebno človeško okostje in nerazbito črno Škalarjevo jajce, najdeno ob njem. Nerazbito črno jajce pričuje o tem, da ima Škalarjev življenjski cikel tudi druge, posebne primere, v katerih pri človeku, na katerega je jajce izvaljeno, smrt ne nastopi takoj. Raziskave antropološke sekcije Muzeja de Schalar so zbrale pričevanja številnih lokalnih prebivalcev, ki niso želeli razkriti svoje identitete, o domnevni skrivni združbi Škalarjevih podpornikov, s katerimi ta vstopa v nekakšno simbiozo. Ta združba naj bi Škalarja že tisočletja podpirala, zanj skrbela in ga hranila, kadar tega ni zmožen sam. Pričevanja so opisovala ritual, pri katerem Škalar izvali črno jajce, ki se z izbranim posameznikom iz skrivne združbe spoji v enoten organizem; ta posameznik nato postane duhovni vodja in osrednji šaman združbe, je zapisala kustosinja razstave Ajda Bračič.
Njegov trenutni projekt Muzej de Schalar in razstava Schalar See 1413 nista zgolj predstavitvi njegovih del, temveč plod sodelovanja s številnimi drugimi avtorji in soavtorji z različnih kulturnih področij. Ta interaktivni pristop bogati Zupančev umetniški izraz in omogoča širšo diskusijo o mitologiji, okolju ter kulturni identiteti.
Klemen Zupanc (1989, Celje) je akademski slikar, ki deluje v Ljubljani. Njegovo ustvarjanje zajema preplet slikarstva in multimedijskih projektov, pri čemer raziskuje teme urbane arhitekture, potrošniške kulture ter vpliva kapitalizma na družbo. Njegovo umetniško prakso v celoto povezuje kritičen pogled na vsakodnevne situacije in snovno okolje, ki nas obkroža. V svojem delu pogosto uporablja fotografske podobe, ki jih s prefinjeno tehniko pretvarja v umetniška dela, polna simbolike in družbene refleksije. Zupanc je leta 2013 prejel Študentsko Prešernovo nagrado. Po končanem študiju na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je diplomiral pri profesorju Žigi Karižu, se je njegovo umetniško potovanje nadaljevalo v različnih smereh. Sodeloval je na številnih razstavah in umetniških projektih, med katerimi velja izpostaviti samostojne razstave Schalar See 1413 v galeriji Hiša kulture v Pivki, Galeriji Velenje, Galeriji Srečišče v Hostlu Celica na Metelkovi v Ljubljani in Video galeriji KLET ZDSLU, kjer predstavlja svoje najnovejše delo. Zupančeva dela so prepoznana po svoji pozornosti do detajlov in preizpraševanju individualnih in kolektivnih načinov srečevanja s svetom. Dela odpirajo premislek o mestu umetnosti v sodobni potrošniški družbi in o vplivu ideoloških narativov na človeško izkušnjo. Zupančeva dela so bila razstavljena na različnih prizoriščih in v neobičajnih kontekstih, ki vedno odražajo avtorjevo zanimanje za celovito predstavitev umetnosti in njeno vključevanje v vsakdanjik.
