Josip Gorinšek (1936 – 2021)

V mesecu januarju je od nas odšla vrsta priznanih likovnih umetnikov, naših članov. Prvi v tej vrsti je bil na začetku tega leta akademski slikar Josip Gorinšek, mojster barvne geometrijske abstrakcije, ki je skoraj do konca aktivno sodeloval v ZDSLU. Josip Gorinšek se je leta 1936 rodil v srbskem Pančevu, kamor so se starši preselili iz Rogatca pri Rogaški Slatini, leta 1960 pa je na Akademiji za uporabno umetnost v Beogradu diplomiral iz slikarstva, kjer je še kot študent dobil nagrado tamkajšnjega likovnega združenja. Po diplomi se je preselil v Ljubljano, kjer je bil član Društva likovnih umetnikov Slovenije od leta 1969. Med letoma 1990 in 1993 je bil predsednik Društva likovnih umetnikov Ljubljane, kjer je živel in ustvarjal.

Judita Krivec Dragan je ob njegovem odhodu za Delo 13. 1. med drugim zapisala: »In memoriam Josip Gorinšek (1936 – 2021) Takoj po Novem letu nas je zapustil slikar in grafik Josip Gorinšek. Kakor, da bi vse svoje barve, svetlobo in sonce izlil na platna in papir in dokončno odložil čopič ko je minilo poletje in prešla jesen z zadnjim živahnim koloritom, ki ga je tako oboževal. Za zimo in njene od sonca zastrte poglede namreč nikoli ni našel pravih odtenkov v svoji paleti. Bil je malo poseben slikar, v času množične uporabe novih izrazil, ki jih je omogočal računalnik je na videz anahronistično vztrajal pri matematično natančnem risanju in slikanju s čopičem in čistimi barvami, ujetimi v stroge geometrijske kompozicije likov in črtovja. Njegov dosledno urejen svet je deloval racionalno, a le do takrat, ko se je za potezami klasičnega slikarskega pristopa razkril tisti magični, lahko tudi pravljični pejsaž prvobitnih kvadratov, krogov, spiral,…, ki jih je rado prezračilo sonce ali posebna svetloba. Nekaj solevitovskega občutenja je bilo mogoče zaznati v teh kompozicijah in brez prevelike domišljije bi nas slikar v doslednem ohranjanju geometrijsko pravilnih obrisih lahko spomnil na čisto posebne, za marsikoga »nore« zgodbe kakšnega Pieta Mondriana. Kljub permanentnemu delu, ki je za želen rezultat zahtevalo veliko časa in potrpljenja, ni bil reden gost slovenskih galerij, le vsake toliko je pokazal svoje podobe, za katere je marsikdo mislil, da jih je ustvaril z računalnikom in se kasneje čudil njihovemu štafelajskemu izvoru in duhu. Zadnjo obsežnejšo razstavo mu je pripravila Galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec in nanjo je bil še posebej ponosen. Josip Gorinšek je bil človek številnih interesov, poleg najljubših mu slikarstva in grafike ga je zanimalo oblikovanje, mojstril se je v restavratorskih pobegih v preteklost, ko je obnavljal dragocene starinske predmete. Bil pa je tudi eden zadnjih članov stanovskega društva likovnih umetnikov pri nas, ki se je zavedal nujnosti sodelovanja v prizadevanjih za skupno dobro. Zavzeto je opravljal različne naloge, bil v vlogah predsednika in podpredsednika društva, svoje stanovske kolege je predstavljal v svetih različnih javnih zavodov, predvsem pa je dolga leta skrbel za likovno podobo danes še edine revije za vizualne umetnosti v Sloveniji Likovne besede….«