V ponedeljek, 2. Marca 2015 bodo ob 19. uri v BV galeriji v Celovcu odprli razstavo novo sprejetih članov v Koroško združenje likovnih umetnikov Avstrije. V Združenje so povabili dva člana Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) in sicer akademskega slikarja Črtomira Freliha, profesorja za risanje in grafiko na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in akademskega slikarja Aleša Sedmaka, predsednika ZDSLU. Oba avtorja sta do sedaj sodelovala že na nekaj razstavah Koroškega Združenja in bosta sedaj postala njegova redna člana. Poleg naših članov bodo razstavljali še novo sprejeti umetniki Nadia Kisseleva, ruska umetnica in slikarka, ki v glavnem živi in dela v Veliki Britaniji, Armin Guerino, avstrijski umetnik grafik in večni raziskovalec likovne umetnosti in Richard Della Pietra, kipar, ki izdeluje objekte. Združenje likovnih umetnikov Avstrije je bilo ustanovljeno 1912 in je v svojem konceptu podobno zasnovano kot ZDSLU. Združuje povezuje več regionalnih sekcij. S Koroško sekcijo smo intenzivno prepletli sodelovanje in si v zadnjem triletnem obdobju redno izmenjujemo razstave ter projekte. Istočasno kot je v njihovi galeriji na Dunaju, v Künstlerhausu, slovenska pregledna razstava kuratorja Aleksandra Bassina: Magija umetnosti, bomo v Celovcu v BV galeriji predstavili naša, v združenje novo sprejeta člana. Prvo povezovanje ZDSLU z BV združenjem je bilo že med leti 1967 in 2004 v okviru projekta INTART, ki je bil uspešna skupna akcija umetnikov Furlanije, Julijske krajine, Koroške Avstrije in Slovenije, ZDSLU pa je bila soustanovitelj in soorganizator. INTART je povezoval kulturo mejnega področja treh dežel, Avstrije, Italije in Slovenije in to ravno v času, ko se je skupna Evropa šele začela porajati. Sodelovanje je ponovno steklo, ko je že daljše obdobje v BV Združenje včlanjen akademski kipar Jožef Vrščaj, pred tremi leti znova povezal ZDSLU z BV galerijo in njenimi člani. Med avstrijskim in slovenskim združenjem so se ob skupnem delu, programski izmenjavi in druženju, spletle tesne strokovne in prijateljske vezi. Tako med Avstrijo in Slovenijo nastaja kulturna krajina v kateri ni meja, kjer so le-te resnično izbrisane. V osrčju Evrope je intenzivno povezovanje na področju kulture in likovne umetnosti med sosednjima deželama zagotovo izrednega pomena, saj le potrjuje, da sobivanje na tem delu sveta ni le zgolj povezujoče, temveč je tudi v pomoč za prepoznavnost umetnikov in umetnosti. Skupne razstave, ki jih že tri leta organizirata obe društvi in prepletanje kulturnih tokov, so velik korak k sožitju in znak povezovanja različnih narodov. Uspešni skupni projekti dveh nacionalnih društev so morda napotek in smerokaz za preostala področja, po kateri poti v prijaznejši jutri.