Video prostorska postavitev

Projekt skozi performativno in dejansko izkušnjo likovno-vizualnega ponuja razmislek o razmerju med človekom in živaljo oziroma naravo kot takšno in »Živaljo« v vsakem posamezniku. Izhajajoč iz pojma »narava« se nanaša na razumevanje človeka kot dela narave. Na eni strani zato izpostavlja izkoriščevalski odnos človeka do narave in njeno ogroženost, na drugi strani pa govori o povezanosti in soodvisnosti človeka in narave.

Fokus na človeka in njegovo doživljanje sveta pa pelje še k tretjemu segmentu projekta: narave, kot notranjega dela človeka, ki je vedno bil del širše/vseobsegajoče narave četudi se tega posameznik ne zaveda. V tem delu je človek takšen kot je resnično v svoji biti: »neokrnjen«, cel in popoln. Projekt Izkušnja živalskega izpostavlja fizično in zavestno doživljanje živalskega sveta kot primarnega in surovega. V projektu so uporabljene prave živalske kože/krzna, ki so simbolna povezava človeka in živali oziroma govorijo o tem, da je v vsakem človeku nek del, ki je živalski in »nekultiviran«. Ob performativni gesti – video projekcija, je v prostoru postavitev iz živalskih krzen s čimer je obiskovalcu ponujena neposredna izkušnja stika z »živalskostjo«.

Video montaža: Mitja Lorenčič, produkcija: EPK Novi Sad 2022, zanj SULUV


O avtorici:

Aleksandra Saška Gruden deluje kot multidisciplinarna umetnica in dejavno sooblikuje umetniško prizorišče v Sloveniji in v mednarodnem okolju. Na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in obliko- vanje je diplomirala na oddelku za kiparstvo pri prof. Jožetu Baršiju. Od leta 2006 ima status samozapos- lene na področju kulture, obenem pa od leta 1991 dela kot kulturna kritičarka in sodeluje z Radiem Slovenija ter programom Ars. V zadnjih letih objavlja članke v reviji Likovne besede. Med leti 2016 in 2021 je bila predsednica umetniškega sveta Društva likovnih umetnikov Ljubljana (DLUL).

Ukvarja se s kiparstvom, prostorskimi postavitvami, performansom, fotografijo, videom, scenografijo, risbo, slikarstvom in grafiko. Za svoja kiparska dela uporablja različne materiale, od tradicionalnih, kot so kamen, les, glina, do naravnih, kot je čebelji vosek, in reciklažnih, npr. lesene zabojčke za zelenjavo, male PVC vrečke, uporablja tudi najdene predmete in jih vključuje v prostorske postavitve, npr. gradbene odre. Posamezna dela dosežejo vizualne učinke, ki spominjajo na tradicijo arte povera, spet druga so narejena s pomočjo visoke tehnologije. Pri tem išče dialog s prostorom in kiparska dela pogosto dopolni s fotografijo, videom ali performansom.