Boštjan Kavčič (1973, Šempeter pri Gorici) je diplomiral na ALUO v Ljubljani pri prof. Luju Vodopivcu, smer kiparstvo. V času študija je prejel univerzitetno Prešernovo nagrado za kiparstvo. V letih 2003–2005 je bil štipendist Ministrstva za kulturo za podiplomski študij videa na ALUO v Ljubljani in je magistriral pri prof. Sreču Draganu (2007). Predstavil se je na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah, se udeležil mednarodnih simpozijev ter postavil več javnih del. Njegova dela so uvrščena v zbirke Generali, Umetnostne galerije Maribor, Dolenjskega muzeja Novo mesto in Galerije Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki. Avtor je vsestransko predan kiparskemu poslanstvu in izjemno občutljiv za notranje vibracije in strukture same tvarine – kamna. V njegovih artefaktih se sprošča v umetniku nakopičena in v genih spravljena stoletna praenergija, ob kateri se avtor preizprašuje po resnici in magiji realnega, o mitu in intimnem prestopanju meja med konkretnim in idejnim svetom. Kavčič je avtor purizma in profet nove senzualnosti med avantgardizmom in reakcijo na drugi strani utopije, v kateri spoznava novo vrsto svobode na poti zakonov evolucije, kamor nas prek svojih artefaktov vodi, pri tem pa ostaja zvest lastni metodologiji dela in sistematičnosti ustvarjanja. Živi in ustvarja v Rodinah v Beli krajini.