otvoritev razstave, delo
Previous
Next
Pogovori na Skritem Veselovem vrtu
VESELOV VRT ZDSLU, LJUBLJANA
3. September 2020
V četrtek, 3. septembra 2020, bosta ob 19. uri na Skritem Veselovem vrtu ZDSLU, Komenskega, 8. v Ljubljani, o svojem slikanju, raziskovalnem delu in pisanju tekstov v povezavi z likovno vizualno umetnostjo, spregovorila Boštjan Jurečič in Sergej Kapus.
Skriti Veselov vrt ZDSLU je javni kulturni prostor in galerija, je intimne narave in je ob enem tudi zasebni prostor, ki skozi na stežaj odprta vhodna vrata privablja radovedneže in obiskovalce, da vstopijo. Iz vrveža ulice se podamo v drugačen, že skoraj mistični ambient umetnosti, v sanjski vrtni prostor, ki je kot srednjeveški »Hortus deliciarum« in je ločen od ostalega sveta. Naš vrt postaja vse bolj shajališče sodobne likovne in vizualne umetnosti, glasbe, literature, filozofije in kulture v širšem pomenu besede. Postaja kulturno stičišče, ki je na voljo umetnikom in kulturnikom in se vse bolj povezuje z ostalimi kulturnimi zvrstmi. Skriti Veselov vrt je simbol vloge in prisotnosti ZDSLU v slovenskem kulturnem prostoru. Tokratni pogovor bo potekal ob razstavi akademske kiparke Nuše Lapajne, Iskanje bistva, ki so jo v seriji razstav Štirje letni časi (DLUL) odprli 26. avgusta. V primeru slabega vremena, bo pogovor tekel v galeriji ZDSLU.
Boštjan Jurečič pri delu z ekipo RTV SLO na razstavi DLUPP 25 let, v Galeriji ZDSLU, oktober 2019 /foto o.b. ZDSLU
Kulturnik, slikar, novinar in teoretik Boštjan Jurečič bo govoril o velikem nesporazumu katerega žrtev je predvsem sodobna vizualna umetnost. Veliki nesporazum, se najlepše razkrije, ko pojavom iz polja vizualne umetnosti, poiščemo vzporednice na področju glasbe. Njegove teoretične raziskave potekajo med umetnostjo in teorijo, med vizualnim in zvočnim. Svoja razmišljanja, ki bodo tema pogovora, je umetnik zapisal v knjigi: A Study of the Parallels between Visual Art and Music: The Big Misconception, ki je izšla 2019 pri založbi Cambridge Scholars Publishing, v Veliki Britaniji.
Boštjan Jurečič (1969) je po končanem študiju na višji stopnji Ekonomske fakultete v Ljubljani, leta 1998 diplomiral še na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje pri profesorju Gustavu Gnamušu. Od leta 1996 je zaposlen na Televiziji Slovenija, kjer kot član Uredništva oddaj o kulturi redno pripravlja prispevke in vodi oddaje Kultura, Osmi dan, Ars in Omizje. Za Multimedijski center RTV je pisal kolumne o teoriji umetnosti. Slikar, ki živi in dela v Ljubljani, je kot neodvisni ustvarjalec uveljavil svojevrstno slikarsko tehniko “spranega akrila na platnu”, ki mu omogoča dosego specifičnih likovnih učinkov. Leta 2019 je Jurečič dobil za svoje kvalitetno delo, kjer prisega na čisto likovno govorico, priznanje na Majskem salonu ZDSLU, ki je bil posvečen slikarstvu,.
Sergej Kapus ob podelitvi Nagrade Riharda Jakopiča 2020, foto Klemen Smrtnik ZDSLU
Sergej Kapus, slikar, likovni kritik in profesor na ALUO, pa bo spregovoril o razsežnosti časa v slikarstvu. Nekaj svojih misli je Kapus strnil v knjigi: Fotur anteriéur, ki je bila izdana pri Moderni galeriji 2019. V publikaciji označuje paradoksno, s kronološkim časom neulovljivo razmerje, prihodnji preteklik ali zloženi prihodnjik odpira časovnost, ki spodbija linearni časovni okvir.
Sergej Kapus (1950) je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani na oddelku za umetnostno zgodovino in sociologijo. Razstavljati je začel leta 1975 in je tudi avtor teoretičnih in kritičnih spisov o modernem slikarstvu. Leta 1991 je v Moderni galeriji v Ljubljani organiziral razstavo Podoba in snov, ki je predstavljala pregled slovenskega visoko modernističnega slikarstva sedemdesetih let. Leta 1998 je v založbi Moderne galerije v Ljubljani izdal monografijo o slikarju Jožefu Petkovšku. Leta 1999 je v okviru programa Narodne galerije v Ljubljani pripravil razstavo Jožef Petkovšek; Podvojene slike. Leta 2000 mu je Univerza v Ljubljani dodelila priznanje umetniških del in ga leta 2001 habilitirala za docenta za slikarstvo, leta 2010 pa je postal izredni profesor. Leta 2002 je imel veliko retrospektivno razstavo v Moderni galeriji v Ljubljani. Od leta 1992 do 2005 je sodeloval na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer je predaval o moderni umetnosti, od leta 2005 pa predava na oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Regionalno Društvo likovnih umetnikov Ljubljana mu je za življenjsko delo 2019, podelilo Nagrado Ivane Kobilce, letos pa je umetnik dobil še največje priznanje za likovno vizualno umetnost pri nas, Nagrado Riharda Jakopiča 2020.
Pogovor bo povezovala Olga Butinar Čeh, prof. umetnostne zgodovine in kustosinja ZDSLU.