Verjetno se predstavitev klasične likovne umetnosti, ki jo v osnovi zastopata tradicionalni likovni stroki slikarstvo in kiparstvo, ne bo mogla nikoli prestaviti v virtualni prostor, kajti realno soočanje z artefaktom je eden temeljnih elementov doživetja likovnega dela. Slika in kip potrebujeta galerijski prostor, tako kot potrebuje gledališče hišo in oder. Sodobna vizualna likovna umetnost je v izvedbenem smislu pestra in že dolgo ni več omejena le na slikarstvo in kiparstvo, vendar še vedno temelji na vidnem, vizualnem in s tem na operativnih postulatih omenjenih strok. V podlagi je tu podoba. Podoba, ki je (rečeno fenomenološko) poseben intencionalni predmet. Podoba, ki prevzema najpomembnejšo funkcijo v družbi, saj vse bolj postaja izhodiščno komunikativno sredstvo. Vsekakor pa primarno sredstvo predstavitve resnice realnega. Resnice, ki ji verjamemo! Podoba, ki izpolnjuje omenjeno funkcijo pa nastaja posredno v ozadju, ravno na primarni ravni likovnega. To je pri likovnih ustvarjalcih. Podoba izvaja svojo izpovedno sporočilnost na podlagi efekta, ki na določen način organizirano (formo) vidno (ali tipno) materijo (sled pisala, barvo, glino, kamen …) preko čutil prenese v človekov razum. Seveda gre za kompleksen večplasten proces, ki v rezultatu dosega hoteni učinek predvsem na podlagi likovnega znanja ustvarjalca sporočila. Ne ravno direktno, vsekakor pa s časom in posredno je naše urbano okolje, eksterieri in interieri, naš osebni izgled in v zadnjem obdobju vse bolj tudi oblika komunikacije zrcalo likovne sfere umetnosti. Skratka dejavnost naših ustvarjalcev je veliko pomembnejša in vplivnejša od tiste, ki jim jo javno priznavamo. Simbolično število 33 je število izbranih avtorjev, ki sodelujejo v našem projektu. Angelsko število in število Kristusovih let je hkrati število let delovanja Galerije Insula. Pestrost in izvirnost delovanja, tako v vsebinskem kakor izvedbenem smislu, ki jo prepoznavamo ob pričujoči predstavitvi nakazuje, da je izrazno izpovedna možnost podobe neusahljiva. Umetniška likovna dejavnost (kot grški téchne in episteme), ki se manifestira skozi javni akt je vsekakor pogojena z poglobljeno vednostjo, ki prepleta mit, bajko, fantastično z znanstveno empiriko in s tem postavlja vednost kot relacijo resnice med dejstvo in abstraktno formulo. Strokovni profil likovnega umetnika zajema tako izvedbeno manualno vrlino kot humanistično izpopolnjen intelekt. Društvo profesionalnih likovnih umetnikov Južne Primorske je s svojo galerijo Insula vseskozi v podporo tej dejavnosti. E-razstava je kompromis v sili, surogat, ki v lastni pojavnosti opozarja na resnične probleme. Je opozorilo, da realnosti z vsemi objektivni materialnimi in duhovnimi izpeljankami ne moremo v popolnosti prenesti v virtualni svet. Teater na ekranu ni pravi teater. Je pavšalna informacija, vedenje o vsebini brez poznavanja vsebine. Slika je podoba, ko je pred nami in jo doživljamo v realnem svetu. Neizogibno obdobje osamitve v boju proti virusu je brezkompromisna rešitev. Žal pa je dolgoročno stanje v objemu karantene, lahko posledično katastrofalnejše od pandemije same. Človeštvo postavlja pred prepad, ki vodi v izgubo lastne bitnosti. Izguba socialnih vezi, empatije, sočutja, dotika, objema, poljuba, ki so stvar izključno objektivne materialne realnosti predstavlja največjo in najradikalnejšo izgubo človeka. Naše število 33 pridobiva tako tudi katarzični značaj. Izprijenost človeške rase je vsebina, ki jo obravnava kar nekaj naših avtorjev. Preobrazba družbe je nujna. Preobrazba družbe, ki se zaveda dragocenosti življenja in je v stalni pripravljenosti ohranjanja življenja mora delovati v premagovanju in ne izogibanju problemov. Narava ni naš sovražnik ne tekmec, ampak gostitelj, ki ga moramo spoštovani, z njim sodelovati, nikakor pa zahrbtno izkoriščati njegove plemenitosti. Le splošno sodelovanje je rešitev in prihodnost. Upajmo, da bo »čas osamitve« čimprej za nami.

Dejan Mehmedovič