UVODNIK

Zimsko, 128. številko Likovnih besed zaznamujeta dva tematska sklopa. S prvim, posvečenim Adriani Maraž, zaokrožamo letošnji cikel besedil povezanih z grafiko kot tehniko in umetniško prakso. Tematski blok je pripravila profesorica na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani dr. Nadja Zgonik s študenti in asistentom Admirjem Ganićem. Sledijo interpretacije avtorskih razstav, Bertokove, Stropnikove in Weinbergerjeve, za vsakega od njih bi lahko rekli, da je ustvaril prepoznaven, tesen spoj tematike in njene upodobitve. Zapis Miklavža Komelja ob razstavi Gorana Bertoka Prišla bo smrt in imela bo tvoje oči nas popelje v poglobljen in zgodovinsko utemeljen razmislek o temi, ki je v naši družbi pogosto odrinjena iz pogleda, Bertok pa se je v svojih delih, ki jih je predstavil v Galeriji sodobne umetnosti v Celju, loteva zadnji dve desetletji. Maja Kač razvozlava kompleksno-preprosta dela Mladena Stropnika, ki na vedno svež način združujejo semiotične plasti, material in vživetje, vsakdanje in konceptualno, na razstavi adijo pecivo v Mestni galeriji v Ljubljani. Petja Grafenauer ob razstavi Froula Park Uroša Weinbergerja osvetli konstruiranost njegovih odslikanih podob in opozori na Galerijo Bažato kot pomembno prizorišče za sodobno slikarstvo. O razstavi DDR Frau (Nemi klici) iz iste galerije piše Katarina Snoj v rubriki Mlada kritičarka, in sicer o podobah ženske v delih Ane Sluga. V rubriki Mladi umetnik Maša Žekš, urednica spletne platforme Koridor – križišča umetnosti, na katero smo opozorili z objavami v zadnjih dveh številkah, predstavi hibridne fotografske instalacije Tima Topića. Dnevniške strani prekriva Goretekst, likovnoliterarni prispevek tandema Matej Stupica & Andrej Tomažin. Lilijana Stepančič predstavi performans Lele B. Njatin, posvečen eksploziji v kemični tovarni v Kočevju. V besedilu Horror Patriae pa postavi v središče politično dimenzijo institucije festivala Štajerska jesen v Gradcu, ki se je letos posvečala temi domovine kot groze. Politično zapletena je tudi tema restitucij zahodnih muzejev, pokradene artefakte iz časov kolonializmov je treba vrniti v države izvora, čeprav obstaja možnost, da bodo tam deležni premalo skrbi in bi lahko izginili, v izobraževalne namene pa jih lahko nadomestimo s kopijami, modeli in informacijami. Ali pač gre za dediščino človeštva in ne posameznih plemenskih oz. domovinskih skupnosti? Knjigo Brutalni muzeji Dana Hicksa, ki je izšla tudi v slovenskem prevodu, kritično recenzira in kontekstualizira Sebastian Korenič Tratnik. Drugi tematski sklop, Novi mediji v umetnosti in kulturi, sestavljajo članek Eszter M Polonyi, ki se zavzema za medijsko arheologijo, prispevek Maje Murnik o spoju telesa, percepcije in tehnologije, besedilo Janeza Strehovca, ki kartira področje med aktualnimi izzivi v antropocenu, ter prikaz varovanja osebnih podatkov v svetu razumljenem kot infosfera Aleša Vaupotiča. S tematskim sklopom se povezuje esej Petra Tomaža Dobrile o tehnološkem napredku in okoljskem propadu ter vlogi umetnosti v tem vozlu. Tatjana Pregl Kobe se ob 15. slovenskem bienalu ilustracije, ki ga organizira ZDSLU v sodelovanju s Cankarjevim domom, pokloni prejemniku nagrade Hinka Smrekarja za življenjsko delo prof. Tomažu Kržišniku. V sekciji društev slovenskih likovnih umetnikov spoznamo tekočo razstavno produkcijo in prejemnike nagrade Ivane Kobilca. (Narvika Bovcon)