UVODNIK

Slikarstvo, grafika in fotografija so v središču 126. številke Likovnih besed, z vidika métiera, likovnih tehnik, umetnostnozgodovinske umeščenosti, gradnje sporočila s plastmi vizualnih nanosov, humornega dešifriranja podob, konceptualnega in kontekstualnega sestavljanja medijske podobe. Poslavljamo se od velikega slikarja in umetnika Gustava Gnamuša: kot prijatelja in kolega se ga spominjajo Ksenija Čerče, Marjan Gumilar in Zmago Lenárdič. O razširjeni praksi fotografije, ki se v sodelovanjih z drugimi umetniki razvija v prostorske postavitve in predmete, se ob razstavi Od znotraj dol in od zgoraj v ljubljanskem MSUM z avtorico Aleksandro Vajd pogovarja Aleksandra Saška Gruden. V rubriki Osebno Lea Jazbec piše o rezidenci na Sečoveljskih solinah in razvijanju posebej za ta prostor zasnovanega projekta, v katerem poveže fotografijo, narejeno s camero obscuro, in grafiko prek tehnike frottage, fotoprenosa na kamen in litografije. V Dnevniku Tina Konec likovno združi dve vsebinski nasprotji v risbi s črnilom. Črtomir Frelih predstavi grafični tehniki kolagrafijo in transfer v luči izkušenj svojega dolgoletnega umetniškega in pedagoškega udejstvovanja. Robert Lozar izzove konceptualizem Marcela Duchampa in ga ovrednoti ob primerjavi s slikarskim umetniškim raziskovanjem, ki obravnavano problemsko polje razpira in širi, namesto da bi iskalo njegov konec. Razmisleka se v podobni smeri loteva slikar Janez Kardelj, ki svoje slike naslovi z dolgimi refleksijami. Borko Tepina se ozre v zgodovino kodov sporočanja in z Leonardom da Vincijem razmišlja o slikanju stvari, ki jih ni mogoče naslikati, o modernističnem kolažu in sodobnih na simbolih temelječih sistemih reprezentacije. Miklavž Komelj interpretira barvite slike Arjana Pregla z njihove karnevalsko- ironične plati. Duhovito konstruiranost slik Adrijana Praznika razvoz lava Andrea Zabric. Lilijana Stepančič pregleduje obrate medijskega sporočanja ob razstavi Danila Milovanovića Preglasovanje jesiharja. Aleksander Bassin razgrne paleto umetniških intervencij na slikovitem prizorišču Trienala umetnost in okolje EKO 9: Oči v skali. Mlada umetnica Maša Rojec se predstavi z avtoportreti iz serije Maša gre na jug. Mlada kritičarka Tamara Mlakar razmišlja o uspešnosti družbeno angažirane umetnosti, kot jo je lahko opazovala v vlogi informatorke na razstavi Kraljice preobleke fotografa Simona Changa. Tri besedila predstavljajo starejše umetnike: ponatisnili smo članek Aleksandra Bassina o slikarstvu arhitekta Edvarda Ravnikarja, Martina Potisk recenzira razstavo grafik Slikoviti svetovi Luigija Kasimirja, Miklavž Komelj natančno bere sliko Toneta Kralja Panem et circenses (1942). Revijo zaključujejo prispevki o razstavnem programu slovenskih društev likovnih umetnikov. (Narvika Bovcon)