Likovno delo Jurija Kalana je zavezano figuralnemu izročilu. Motiv, ki se ujame v slikarsko ali kiparsko podobo izvira iz neposredne bližine umetnikovega bivanja v prostoru in času. Figuralika Jurija Kalana se napaja iz realizma a se od njega tudi uspešno odmika skozi deformacije in karikiran način upodabljanja glavnih akterjev v posameznih delih. V motivih je vključen humor ter komičnost, ki akterje dodatno okarakterizira.

Za odmik od realizma Jurij Kalan uporablja nenavadne poglede ali kadriranja, ki mu jih ponuja digitalna fotografija. Gre za poglede od zgoraj, spodaj ali od blizu, ki dodatno deformirajo upodobljence. Uporablja panoramske posnetke, ki se upirajo linearni perspektivi in z njo povezanimi zahtevami po točno določenemu, natančnemu in strukturiranemu načinu zajemanja kadra in upodabljanja motiva. Panoramsko zajemanje kadra ter monumentalnost figur omogoči gledalcu, da se hipoma potopi v celoto posameznega upodobljenega dogajanja na sliki. Z izmikanjem enemu očišču slika izgublja posamezni privilegirani položaj upodobljenih figur. Slika s tem izgubi središče in postane več središčna. Fotografija, ki je danes vsesplošno množično dostopna, mu služi kot skica ali kot delna rekonstrukcija nekega dogodka iz preteklosti, ki ga želi upodobiti. Hkrati fotografija, s svojimi sodobnimi tehničnimi značilnostmi, pušča v slikarskih delih svoj tehnološki odtis kar nadgradi slikarski pristop s fotografskimi karakteristikami.

Delo Jurija Kalana lahko uvrstimo tudi v portretno slikarstvo, ki ima dolgo tradicijo. Portretno slikarstvo se je razvijalo dolgo skozi zgodovino. Spomnimo se na primer egipčanskih portretov umrlih ali pa kiparskih portretov umrlih Rimljanov. Ti so bili prvi individualizirani portreti, ki so se izogibali idealizaciji in kanonu. Večinoma so bili portreti rezervirani za gospostvo oziroma elite. Nekje v 17. stoletju pa holandsko slikarstvo predstavi portrete povsem navadnih ljudi, ki počnejo običajna dnevna opravila. Upodobljenci so gledalcu popolni neznanci. In ravno ta segment je značilen tudi za likovna dela Jurija Kalana.

Jurij Kalan v svojih delih premočrtno beleži vsakdanje dogodke v omejenem varnem družinskem okolju. Upodobljenci so njegovi bližnji prijatelji in družinski člani kot tudi hišni ljubljenčki: pes, prašič, kuščar in tudi kakšna mimoidoča žival. Njegova dela spominjajo na pisanje dnevnika, kjer pisec beleži tekoče dnevno dogajanje, nepomembne dogodke, druženja, srečanja, sprehode v naravi … le da se tukaj namesto s pisalom beleži s fotografijo in nato nadalje s čopičem, ki tvori novo realnost. Upodobljena je preprosta realnost oziroma preprosta vsakdanjost. To je svet Jurija Kalana. To je majhen svet njegovih bližnjih. To je svet majhnih zgodb. To je svet, ki se nam kaže kot življenje nekega slehernika in s katerim se lahko poistoveti vsakdanji mali človek.

Figuralno slikarstvo Jurija Kalana v slovenskem umetniškem prostoru pušča pomembno sled, je opaženo in se uvršča v sam vrh slovenskega figuralnega slikarstva. Njegovo delo teži k prikazovanju osebnih majhnih zgodb, ki jih mojstrsko pretopi v slikarsko in kiparsko materijo ter posreduje gledalcu v ogled na svež, komičen in humoren način. Lahko rečemo, da Jurij Kalan postavlja in gradi spomenik svojim družinskim članom, prijateljem in znancem na svojstven in originalen način.

Utemeljitev je pripravil Uroš Potočnik (član in letošnji predsednik Odbora / Akademija za likovno umetnost in oblikovanje)