Slovenska knjižna ilustracija je povsem sklenjen proces, pri katerem se določene značilnosti in zakonitosti ponavljajo na vse višji ravni, primerno času, ki jih obdaja. Smeri sodobne likovne ustvarjalnosti tudi danes le stežka pronicajo v izraznost knjižnih ilustracij. Tega razen izjemoma niti ne moremo pričakovati, ker je knjižna ilustracija – na kar nikakor ne smemo pozabiti – na besedno predlogo vezana likovna umetnina.

Danes je sodobni svet prepreden s številnimi oblikami sporočanja, pri katerih je kot osnovno sredstvo v ospredju znova vizualni znak, podoba, slika. A kot vsa umetnost tudi knjižna ilustracija ni brez svoje značilne zgodovine.

Slovenska ilustracija obsega širino mnogih razvojnih smeri, konceptov in tehnik ter je že več kot pol stoletja v vseh pogledih primerljiva s svetom. Veliki in kakovostni razcvet slovenske – predvsem knjižne – ilustracije seveda ni le odmev sveta v današnjih razmerah, temveč predvsem temelji na danih možnostih in kulturni dediščini na tem področju ustvarjanja. Do prvih slovenskih umetniških ilustracij, ki sta jih ustvarila brata Šubic, v glavnem govorimo o rokodelskih izdelkih, ki so še povsem pod vplivom ilustratorjev sosednjih dežel. Pred stoletjem, ko je dunajska secesija dosegla svoj višek in kmalu zatem nagel propad, so pod njenim vplivom začeli svojo pot vesnani, ki so se zavestno odločili za upodabljanje slovenske narodne umetnosti: v njej naj prevladuje svojevrstno občutenje domačijskega, pretežno narodopisnega sveta, s čimer so dosti prispevali k razcvetu risarske in grafične ilustracije na Slovenskem. Ko se je po prvi svetovni vojni slovenska likovna umetnost osvobajala nemških vplivov in se navezovala na evropsko kulturno središče v Parizu, je tudi ilustracija krenila po tej poti. Ko je bila Slovencem v sestavu Jugoslavije v drugi svetovni vojni izborjena nacionalna samostojnost, je to v sklopu slovenske kulture, vzgoje in izobraževanja omogočilo izjemen razmah knjižne ilustracije. Partizanska grafika in knjižna ilustracija sta po vojni še sledili socialističnemu realizmu, oblikovanemu z močnim osebnim likovnih izrazom. Kmalu se je pomnožilo število poklicnih ilustratorjev, ki jim ni bilo več potrebno šolanje v tujini, temveč so se oblikovali na takoj po vojni ustanovljeni ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Takoj po končani vojni je bila za hiter razvoj ilustracije pomembna novoustanovljena založba Mladinska knjiga, ki se je z izpopolnjevanjem svojih strokovnjakov in gradnjo tiskarne razvila v močno založniško hišo.

Galerija Šivčeva hiša, ki deluje v okviru Muzejev radovljiške občine, sistematično zbira in predstavlja dela slovenskih ilustratorjev. Knjižne ilustracije v zbirki, ki jo od leta 1982 sistematično dopolnjujejo, so delo akademskih slikarjev, kiparjev, arhitektov in oblikovalcev različnih generacij, ki so razvili izviren osebni slog. Zbirka, ki se širi z deli novih avtorjev, daje vpogled v pestrost likovnih izrazov, tehnik in vsebinskega bogastva. Razstava predstavlja visoko raven slovenske knjižne ilustracije, saj na njej sodeluje mnogo avtorjev, prejemnikov slovenskih in mednarodnih priznanj ter na tem področju uglednih nagrad. Mnoge, tudi v tej zbirki razstavljene ilustracije, vzete iz slikanic, prepričujejo o moči njihove likovne izpovedi, tudi če jih opazujemo ločeno od knjig, za katere so bile namenjene. V tem je videti tudi smisel stalne postavitve tovrstne razstave.