Sekcija ilustratorjev

Leta 1993 se je v Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov ustanovila Sekcija ilustratorjev z namenom, da zavaruje kontinuiteto in razvoj slovenske ilustracije v novih političnih in ekonomskih razmerah. Med njenimi prioritetami, ob številnih drugih aktivnostih, je sekcija ustanovila Slovenskegi bienale ilustracije, ki pokriva celotno slovensko ilustratorsko produkcijo. V okviru bienala so podeljene tudi najvišje nagrade za ilustracijo v slovenskem prostoru. Med deli, nastalimi v zadnjih letih, profesionalna žirija izbere nagrado Hinka Smrekarja, nagrado za življenjsko delo Hinka Smrekarja, plakete in priznanja Hinka Smrekarja. Nagrada je imenovana po slovenskem risarju, grafiku, ilustratorju in karikaturistu. Bienale je organiziran v sodelovanju z galerijo Cankarjevega doma. Med drugimi aktivnostmi (glej Osrednji projekti) Sekcija ilustratorjev organizira tudi pošiljanje ilustracij slovenskih avtorjev na osrednji mednarodni Bienale ilustracije Bratislava – BIB.

▢ Ustanovljena 1993

▢ Izvršni odbor Sekcije ilustratorjev - med seboj izbere predsednika

▢ Zadolžitve posameznih članov IO

▢ Strategije

 

Osrednji projekti

▢ Slovenski bienale ilustracije (SBI)

▢ Delovne štipendije iz naslova Knjižničnega nadomestila za ilustratorje in fotografe – od 2004 do 2016 izvajalec za JAK(Javna agencija za knjigo). Od 2017 dalje v svetovalni funkciji za JAK

Bienale ilustracije Bratislava (BIB)

razstave na temo etnografske dediščine v sodelovanju s SAZU-jem v Galeriji ZDSLU

▢ sodelovanje s Slovensko sekcijo IBBY

▢ sodelovanje na drugih razstavah na temo ilustracije

▢ skrb za status ilustratorjev

▢ priporočeni honorarji za subvencionirane ilustracije JAK

     

 

Slovenska knjižna ilustracija (english)

Slovenska knjižna ilustracija je povsem sklenjen proces, pri katerem se določene značilnosti in zakonitosti ponavljajo na vse višji ravni, primerno času, ki jih obdaja. Smeri sodobne likovne ustvarjalnosti tudi danes le stežka pronicajo v izraznost knjižnih ilustracij. Tega razen izjemoma niti ne moremo pričakovati, ker je knjižna ilustracija – na kar nikakor ne smemo pozabiti – na besedno predlogo vezana likovna umetnina.

Danes je sodobni svet prepreden s številnimi oblikami sporočanja, pri katerih je kot osnovno sredstvo v ospredju znova vizualni znak, podoba, slika. A kot vsa umetnost tudi knjižna ilustracija ni brez svoje značilne zgodovine. 

Slovenska ilustracija obsega širino mnogih razvojnih smeri, konceptov in tehnik ter je že več kot pol stoletja v vseh pogledih primerljiva s svetom. Veliki in kakovostni razcvet slovenske – predvsem knjižne – ilustracije seveda ni le odmev sveta v današnjih razmerah, temveč predvsem temelji na danih možnostih in kulturni dediščini na tem področju ustvarjanja. Do prvih slovenskih umetniških ilustracij, ki sta jih ustvarila brata Šubic, v glavnem govorimo o rokodelskih izdelkih, ki so še povsem pod vplivom ilustratorjev sosednjih dežel. Pred stoletjem, ko je dunajska secesija dosegla svoj višek in kmalu zatem nagel propad, so pod njenim vplivom začeli svojo pot vesnani, ki so se zavestno odločili za upodabljanje slovenske narodne umetnosti: v njej naj prevladuje svojevrstno občutenje domačijskega, pretežno narodopisnega sveta, s čimer so dosti prispevali k razcvetu risarske in grafične ilustracije na Slovenskem. Ko se je po prvi svetovni vojni slovenska likovna umetnost osvobajala nemških vplivov in se navezovala na evropsko kulturno središče v Parizu, je tudi ilustracija krenila po tej poti. Ko je bila Slovencem v sestavu Jugoslavije v drugi svetovni vojni izborjena nacionalna samostojnost, je to v sklopu slovenske kulture, vzgoje in izobraževanja omogočilo izjemen razmah knjižne ilustracije. Partizanska grafika in knjižna ilustracija sta po vojni še sledili socialističnemu realizmu, oblikovanemu z močnim osebnim likovnih izrazom. Kmalu se je pomnožilo število poklicnih ilustratorjev, ki jim ni bilo več potrebno šolanje v tujini, temveč so se oblikovali na takoj po vojni ustanovljeni ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Takoj po končani vojni je bila za hiter razvoj ilustracije pomembna novoustanovljena založba Mladinska knjiga, ki se je z izpopolnjevanjem svojih strokovnjakov in gradnjo tiskarne razvila v močno založniško hišo.

 

Galerija Šivčeva hiša, ki deluje v okviru Muzejev radovljiške občine, sistematično zbira in predstavlja dela slovenskih ilustratorjev. Knjižne ilustracije v zbirki, ki jo od leta 1982 sistematično dopolnjujejo, so delo akademskih slikarjev, kiparjev, arhitektov in oblikovalcev različnih generacij, ki so razvili izviren osebni slog. Zbirka, ki se širi z deli novih avtorjev, daje vpogled v pestrost likovnih izrazov, tehnik in vsebinskega bogastva. Razstava predstavlja visoko raven slovenske knjižne ilustracije, saj na njej sodeluje mnogo avtorjev, prejemnikov slovenskih in mednarodnih priznanj ter na tem področju uglednih nagrad. Mnoge, tudi v tej zbirki razstavljene ilustracije, vzete iz slikanic, prepričujejo o moči njihove likovne izpovedi, tudi če jih opazujemo ločeno od knjig, za katere so bile namenjene. V tem je videti tudi smisel stalne postavitve tovrstne razstave. 

 

Leta 1993 se je v Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov ustanovila Sekcija ilustratorjev z namenom, da zavaruje kontinuiteto in razvoj slovenske ilustracije v novih političnih in ekonomskih pogojih. ZDSLU je nacionalno stanovsko in profesionalno združenje likovnih umetnikov, ki živijo in delajo znotraj slovenskega kulturnega prostora, in je istočasno najstarejše profesionalno združenje na področju likovne umetnosti v Sloveniji. Njeni člani delujejo na različnih področjih likovne umetnosti: slikarstvo, kiparstvo, keramika, pedagogika, umetnostna teorija, ilustracija, novi vizualne prakse,… Sekcija ilustratorjev je ustanovitelj Slovenskega bienala ilustracije. Bienale je organiziran v sodelovanju z galerijo Cankarjevega doma. Med deli nastalimi v zadnjih letih, profesionalna žirija izbere prejemnika najvišje nacionalne nagrade za ilustracijo – nagrado Hinka Smrekarja, nagrado za življenjsko delo Hinka Smrekarja, plakete in priznanja Hinka Smrekarja. Nagrada je imenovana po slovenskem risarju, grafiku, ilustratorji in karikaturistu. Med drugimi aktivnostmi Sekcija ilustratorjev organizira tudi pošiljanje ilustracij slovenskih avtorjev na osrednji mednarodni Bienale ilustracije Bratislava – BIB.

Gospodarska zbornica Slovenije − Združenje za tisk in medije je pred dobrim desetletjem prvič objavila razpis za nagrado Izvirna slovenska slikanica 2004. Namen nagrade, za katero se odloča strokovna žirija, je spodbuditi ustvarjanje kakovostnih izvirnih slikanic (slovenski avtorji besedil in ilustracij) ter usmerjati nakupovalne navade staršev pri izbiri slikanic, ki pomembno pripomorejo k otrokovemu razvoju.

Do prvega Slovenskega bienala ilustracij so bile za ilustratorje pri nas desetletja najpomembnejše Levstikove nagrade, ki jih je kmalu po ustanovitvi začela podeljevati Mladinska knjiga. Poleg nagrade Hansa Christiana Andersena, ki jo kot največje mednarodno priznanje podeljuje Unesco že od leta 1956, so tudi za naše ilustratorje že desetletja pomembne tudi druge mednarodne nagrade. Mnogo naših avtorjev je v minulih desetletjih prejelo najvišja priznanja: zlato jabolko, ki ga podeljujejo na mednarodnem bienalu ilustracij v Bratislavi, in zlato pero v okviru tradicionalnih razstav ilustracij v 'Muzeju primenjene umetnosti' v Beogradu.

Mnogi slovenski ilustratorji pogosto razstavljajo tudi v italijanskem mestecu Sàrmede, ki že več kot dve desetletji dobesedno živi z ilustracijo. V njihovi organizaciji izvirna dela vrhunskih ilustratorjev z vseh celin potujejo po vsem svetu in širijo vedenje o tem, kako po svetu nagovarjajo otroka s pravljico in podobo. Cankarjev dom je leta 1993 gostil deseto in leta 1995 dvanajsto Mednarodno razstavo ilustracij za otroke Sàrmede. Enaindvajseta mednarodna razstava ilustracij Podobe domišljije – pa je bila posvečena sanjavim podobam slovenske vrhunske ilustratorke Marije Lucije Stupica (1950–2002) s pregledno razstavo skoraj osemdesetih del iz njenega opusa.