Stojan Grauf

Sledi narave

Stojan Grauf posveča tokratno, že drugo samostojno predstavitev v galeriji ZDSLU izključno tehniki risbe na različnih vrstah in formatih papirnih temeljnikov z mešanimi tehnikami raznih materialov, od grafita in doma narejenega oglja preko tuša, sepije in jajčne tempere do pastela in akvarela, pri čemer se osredotoča na likovne motive iz narave, njegovega osnovnega ustvarjalnega navdiha, s poudarkom na rastlinstvu obvodnih ekosistemov, še posebej reke Drave, in vinsko trto, kar je sicer splošna značilnost njegove novejše ustvarjalne faze.
 
Stojan Grauf je z leti razvil že na daleč prepoznavno, mestoma gestualno mestoma geometrijsko stilizirano, lomljeno potezo, s katero posreduje antropomorfni videz tako živim kot neživim likovnim objektom v smislu ekspresivne deformacije, posredujoč hkrati značilno melanholično atmosfero od človeka ogrožene, ranjene narave, pri čemer ustvarja bogate preplete stebel in vejevja, pogosto brez listja, s trnastim ali celo raztrganim videzom.
 
Tokrat je prvič, poleg »tabulae rasae«, uporabil kot nosilce z besedili popisane ali že potiskane grafične liste, posredujoč videz palimpsestnih iluminiranih rokopisov (nov rokopis na presevajočem, slabo izbrisanem starem rokopisu). Besedila so izpisana s kapitalami brez ločil v slogu rimskih napisov, vsebujejo pa odlomke iz poezije in literature, ki so umetniku še posebej blizu, četudi praviloma neberljivi, saj so porisani z novimi rastlinskimi motivi, enako kot umetnikove stare grafike - sitotiski iz zgodnjega ustvarjalnega obdobja. Besedila in grafike so praviloma orientirane centralno, tako da pogosto nastanejo robovi ali margine, ki pa so lahko tudi popisane z napisi v smislu grafitov, znova z aluzijo na rokopisne marginalije ali drolerije, vendar obrnjene na glavo.
 
Pri postavitvi razstave je Stojan Grauf kontrastno zoperstavljal risbe skrajno različnih formatov, od 15 x 20 cm preko 35 x 50 cm pa vse do neverjetnih 110 x 220 cm, sicer pritrjenih samo na kartonaste passepartoute brez stekla in okvirjev, posredujoč likovni celoti bolj neposredno učinkovanje, upoštevajoč hkrati možnosti ritmiziranja likovnih del po stenah.
 
Umetniško sporočilo celovitega likovnega opusa Stojana Graufa je izrazito ekološko naravnano, predvsem iz globoke ljubezni do narave, pri čemer je treba upoštevati njegova neposredna izkustva med številnimi sprehodi po domačih gorah in gričih, med vožnjo s kanujem po reki Dravi in bivanjem na morju, kjer si je z neprestanim opazovanjem in hkratnim beleženjem - skiciranjem pojavov izostril čut za odkrivanje ogroženosti ekosistemov. Zato njegove meditativne risbe učinkujejo toliko bolj direktno, včasih boleče, včasih otožno, a zmeraj iskreno.
 
Mario Berdič, lik. kritik