Razstava Roberta Primiga in Franza Bergerja

06. 7. 2016

Vljudno vabljeni na odprtje razstave Roberta Primiga in Franza Bergerja v petek, 8. julija 2016 ob 19. uri, v Galerijo ZDSLU na Komenskega 8. Na odprtju razstave bo s svojo avtorsko glasbo in multivizijo nastopil umetnik Lado Jakša. Pri skladbah se bo opiral na razstavljene umetnine, ki mu služijo kot vsebinska osnova za kompozicije.

 

Avstrijska umetnika in prijatelja Robert Primig in Franz Berger sta bila zadnjih 25 let močno povezan s slovenskimi likovniki. Žal je lansko leto Robert Primig preminul, vendar sodelovanje z Bergerjem in našimi likovnimi umetniki je še vedno intenzivno, saj so se med umetniki dveh dežel spletle, poleg strokovnih, tudi prijateljske vezi in povezave. Franz Berger že dolga leta organizira priljubljene likovne kolonije v Beljaku, na katere radi redno zahajalo slovenski slikarji in kiparji. Oba avtorja sta slikarja, ki se posvečata večnemu iskanju na tem področju.

Slikar Robert Primig se je rodil leta 1951 v Radentheinu na avstrijskem Koroškem. Na dunajski univerzi je študiral zgodovino. Vrsto let je bil kulturni kritik pri časopisu “Karntner Tageszeitung« in je uspešen organizator vrste likovnih srečanj in delavnic. Vse od leta 1985 je sodeloval na številnih skupinskih razstavah, udeležil se je vrste likovnih ex-temporov, likovnih delavnic in kolonij ter pripravil več samostojnih razstav. Za svoje delo je prejel mnoge nagrade in priznanja. Živi in dela v Beljaku (Villach).

Slikar Franz Berger se je rodil 17. septembra 1943 v avstrijskem Kitzbuehlu. Študiral je na Pedagoški akademiji v Gradcu, kjer je po končanem študiju tudi predaval. Kot dober organizator je vodil in organiziral vrsto mednarodnih slikarskih simpozijev in je eden najpomembnejših pobudnikov vrste povezovalnih akcij med slovenskimi in avstrijskimi umetniki. Od leta 1985 je pripravil vrsto samostojnih razstav v Avstriji in v tujini, sodeloval pa je na celi vrsti skupinskih razstav in na številnih likovnih kolonijah in delavnicah po Evropi. Veliko je razstavljal tudi v ZDA. Za svoje delo je prejel devet mednarodnih nagrad in priznanj. Živi in dela v Beljaku (Villach) v Avstriji.

 

Ob slovesu Vladimirja Makuca

28. 6. 2016

 

V 92. Letu nas je zapustil Vladimir Makuc. Od nas je tiho odšel akademski slikar, grafik in kipar, starosta kraških umetnikov, plemenit in prijazen mož, aktivni član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Celo svoje bogato in plodno življenje je posvetil likovni umetnosti. Njegova dela so nas vedno navdajala s tako neizmerno prefinjeno lepoto, z mirom in filigranskim perfekcionizmom, da ga je bilo včasih kar težko umestiti na naša tla.

Makuc je bil skoraj prav do konca svojega dolgega  ustvarjalnega življenja izjemno aktiven kot umetnik in tudi kot človek. Ne  bomo pozabili, ko je dve leti nazaj kar prikolesaril v Galerijo ZDSLU in nam prinesel dve sliki, ki ju je namenil za Majski salon 2014. 

Pa tudi lani, še niti leto ni preteklo od takrat, ko se je ponosno predstavil s številnimi deli, ki so bila prvič postavljena pred obiskovalce, ob svoji zadnji razstavi “Keramika in porcelan” v Galeriji ZDSLU. Čeprav je bil že nekoliko opešan, česar pri njem poprej nismo bili vajeni, je bil še vedno poln moči in se je skupaj z nami veselil ob izrednem odmevu in številnih obiskovalcih, ki so prišli občudovat njegove mojstrovine.

Tako nas je, kljub temu da je štel že veliko let, neizmerno pretresla izguba, ki je z njegovim odhodom prizadela nas vse, njegove stanovske kolege in prijatelje. Za njegovim delom ostaja neizbrisna sled in radi se ga bomo spominjali, saj je bil en tistih ljudi, ki jih človek mora imeti rad.

Olga Butinar Čeh, prof. umetnostne zgodovine

 

Vabimo vas na odprtje razstav v okviru pomladnih projektov ZDSLU 2016

26. 5. 2016

V Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov in v naših regionalnih društvih je pomlad vedno natrpana z razstavami in pomembnimi projekti. Poleg Majskega salona 2016, ki smo ga odprli prejšnji teden in bo v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova na ogled do 2. oktobra, začenja tudi tradicionalni projekt Društva likovnih umetnikov Ljubljana, DLUL, »Štirje letni časi«, to je s sezono razstav na Veselovem vrtu, edinem razstavišču na prostem, kjer teče ustaljen razstavni program od pomladi do zime. Prva v nizu teh razstav bo v četrtek, 26. 5. 2016 razstava akademske kiparke mag. umetnosti Mete Kastelic. Nato bomo v sredo, 1. 6. 2016 v okviru sodelovanja in izmenjalnih razstav v BV galeriji v Celovcu odprli skupno razstavo treh slovenskih umetnikov, članov ZDSLU in sicer Klavdija Tutte in Klementine Golja iz kranjskega regionalnega društva in Majde Skrinjar iz regionalnega društva Insula. Kot tretje pa bosta v pomladnem razstavnem »bumu ZDSLU«, v četrtek, 2. 6. 2016  v  Galeriji ZDSLU kuratorki iz Izraela, Rakele Sukman in Hana Kofler, odprli razstavo  25 Izraelskih umetnikov “Fragile”. Razstava je del medsebojnega sodelovanja med izraelsko galerijo Office in Tel Aviv Gallery in ZDSLU. Slovenski umetniki po izboru kustosa Braneta Koviča prav kar razstavljajo v tej izraelski galeriji.

I.  razstava: Meta Kastelic SLEPI POTNIK

Odprtje razstave akademske kiparke Mete Kastelic, bo v četrtek 26. 5. ob 19. uri v Galeriji Veselov vrt, Komenskega 8, Ljubljana. Razstava, ki jo organizira Društvo likovnih umetnikov Ljubljana, DLUL, bo na ogled do 15. 6. 2016. Izvedbo razstave so omogočili  Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, Mestna občina Ljubljana in Društvo Visart.

Kustosinja razstave Jadranka Plut je ob razstavi na Veselovem vrtu med drugim zapisala: „Umetnica Meta Kastelic s svojo kiparsko intervencijo Slepi potnik odpira sezono razstav cikla Štirje letni časi / Pomlad 2016 v Galeriji Veselov vrt organizirano v sodelovanju med Društvom likovnih umetnikov Ljubljana in ZDSLU. Prostorska instalacija Slepi potnik ni enoznačna, temveč odpira prostor in preizprašuje odnos do podobe onkraj vidnega. Umetnost igra vlogo skritega opazovalca, ki razkriva vsakdanjo ujetost posameznika v kolesje sodobnega sveta, v katerem je subjekt transformiran v odtujeno telo, ki je ločeno od realnega.“

Meta Kastelic – je rojena leta 1962 v Ljubljani, kjer je tudi diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, za svoje diplomsko delo je leta 2007 prejela študentsko Prešernovo nagrado.Pri delu se pretežno posveča raziskovanju čutnega v kiparstvu, kot je tudi naslov njenega magistrskega študija, ki ga je 2013 zaključila na ALUO v Ljubljani. V zadnjem obdobju se ukvarja predvsem s projekti, ki so družbeno kritični in govorijo o položaju malega človeka in o etičnih vrednotah naše družbe. Leta 2012 je izvedla pomembno naročilo za postavitev kipa, doprsne figure Adolfa Jenka, v javnem prostoru. Postavitev je v središču Ljubljane, pred stavbo Kazine na Kongresnem trgu. Na 16. slovenska kiparska razstava Zavoda za kiparstvo (2012) je prejela prvo nagrado. V Pionirskem domu je več let poučevala kiparstvo mladostnike in odrasle, sedaj pa vodi svojo slikarsko- kiparsko šolo. Ustvarja v Ljubljani, kjer ima v AKC Metelkova mesto tudi atelje.

 

II. razstava: BV galerija: »Brez meja«, Klementina Golija, Klavdij Tutta in Majda Skrinar

V BV galeriji v Celovcu že četrto leto tečejo izmenjalne razstave med umetniki društva BV in člani ZDSLU. V nizu teh razstav bodo v sredo 1. 6. 2016 v Celovcu odprli razstavo slik in objektov Klementine Golja, Klavdija Tutte in Majde Skrinar.

Klementina Golija se je rodila 26. marca 1966 na Jesenicah. Slikarstvo je študirala na Accademia di Belle Arti di Brera v Milanu, kjer je leta 1990 pri profesorjih Glaucu Baruzziju in Giuseppeju Maraniellu tudi diplomirala. Magistrski študij grafike je zaključila na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Lojzetu Logarju (1993) in magistrski študij slikarstva pri prof. Gustavu Gnamušu (1995) na isti akademiji. Za njen nadaljnji umetniški razvoj sta bili pomembni zlasti študijski bivanji v Bostonu in New Yorku v letu 1990 ter dvomesečno bivanje v Cité Internationale des Arts v Parizu, jeseni 1995. Klementina Golija je doslej imela 93 samostojnih razstav in je sodelovala na več kot 200 skupinskih predstavitvah doma in v tujini. Za svoje delo je prejela 15 nacionalnih priznanj in eno mednarodno nagrado. V letu 2007 je za uspehe in dosežke na likovnem področju prejela nagrado Mestne občine Kranj. Od leta 1990 je članica Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Je pobudnica in predsednica Bienala mesta Kranj ter Bienala risbe in slike v prostoru Alpe Jadran. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko in oblikovanjem. Živi in dela kot samostojna likovna umetnica v Kranju.

  

Klavdij Tutta se je rodil 1958 v Postojni. Leta otroštva je preživel s starši v Novi Gorici. Najprej se je vpisal na Šolo za oblikovanje v Ljubljani in študij nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost pri profesorjih: Metki Krašovec, Janezu Berniku, Zvestu Apolloniju, Gustavu Gnamušu in Bogdanu Borčiču. Pri slednjem je diplomiral tako na dodiplomskem kot na post diplomskem študiju grafike. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko in objekti ter z organizacijo likovne delavnice na Sinjem Vrhu. Od leta 1981 je član DSLU, sicer pa dela in živi v Novi Gorici in Kranju, kot samostojni umetnik. Imel je preko 190 samostojnih razstav, sodeloval pa na več 300 skupinskih doma in po svetu. Za svoje delo je prejel več 56 domačih in mednarodnih priznanj. Med nagradami izstopajo tiste, ki jih je prejel na mednarodnih bienalih v   Ljubljani, Barceloni, Seulu, Cadaqes, Villachu, Zagrebu, Bitoli, Karlovcu, Gornjem Milanovcu, Gorici, Mariboru, Sežani. Leta 2002 je prejel Bevkovo nagrado mestne občine Nova Gorica za dosežke v likovni umetnosti in pa plaketo občine Ajdovščina za razvoj likovnih delavnic na Sinjem vrhu. V Kranju pa veliko Prešernovo plaketo mestne občine Kranj. V letu 2009 je za velik likovni projekt, ki ga je pripravil v Kranju in okolici prejel Veliko plaketo MO Kranj in nagrado ZDLSU in Hypo Alpe Adria za leto 2009.

 

Majda Skrinar je rojena 3. septembra 1963 v Kopru in tam je leta 1982 tudi končala splošno gimnazijo. Od leta 1982 do 1993 je študirala na Univerzi v Ljubljani. Dve leti je študirala italijanski jezik in literaturo na Filozofski fakulteti. Leta 1990 je končala študij arhitekture na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Za diplomsko nalogo je prejela Plečnikovo nagrado za arhitekturo. Leta 1993 je z odliko končala študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost. V študijskem letu 1994/95 je študirala na oddelku za arhitekturo na Univerzi v Coimbri na Portugalskem. Deluje kot samostojna kulturna ustvarjalka. Od leta 1994 je članica ZDSLU.

  

III. rastava »Fragile« Pogled na sodobno izraelsko umetnost

 Ob razstavi Fragile – pogled na sodobno izraelsko umetnost, je likovni kritik Brane Kovič zapisal: »Na pobudo in povabilo gospe Rachel Sukman, direktorice Office in Tel Aviv Gallery, predsednice izraelske sekcije AICA ter ustanoviteljice in glavne urednice umetnostne revije Terminal (izhaja od leta 1996 v hebrejščini in angleščini) je bila v njeni galeriji v najstrožjem centru Tel Aviva med 3. in 24. majem 2016 na ogled razstava 12 slovenskih likovnih ustvarjalcev po izboru umetnostnega kritika in neodvisnega kuratorja Braneta Koviča. Namesto razstavnega kataloga je dobra dva tedna pred otvoritvijo izšla številka Terminala s kritiškim esejem kuratorja in po eno reprodukcijo umetniškega dela vsakega od razstavljalcev. Zdaj, od 2. junija do 1. julija, pa si bo moč v Galeriji ZDSLU v Ljubljani ogledati razstavo stvaritev izbranih sodobnih izraelskih avtorjev, ki sta jo kurirali Rachel Sukman in Hana Kofler, njuna eseja in reprodukcije del pa so prav tako objavljene v reviji.

V razstavo Fragile je vključenih 25 umetnikov, ki pripadajo različnim generacijam in se izražajo v različnih medijih, z deli, nastalimi med 1986 in 2016, ki jih tematsko opredeljuje izkušnja bolečine in užitka, ki se nenehno prepletata v življenjskem utripu sodobnega Izraela. V tej kompleksni družbi, sestavljeni iz prišlekov od vsepovsod, se tako rekoč samo po sebi zastavlja vprašanje identitete, prav tako pa tudi vzdušje negotovosti in napetosti, ki ju poraja kruta družbena resničnost. A grožnjam z možnimi terorističnimi napadi se zoperstavlja svojski hedonizem, nekakšen carpe diem – mestne restavracije, bari in kavarne so vedno nabito polni, kulturne ustanove in prireditve množično obiskane, sla po življenju premaguje strah, občutek pripadnosti naciji pa nadgrajujejo poudarjeno subjektivni odzivi na spreminjajoče se okoliščine in pogoje preživetja. Ustvarjanje umetniških del, v katerih se razum in čustva prelivajo v (statične ali gibljive) podobe, je gotovo eden od individualnih odgovorov na aporije vsakdanjosti in hkrati dokaz, da je treba posameznikov glas slišati tudi takrat, ko je skoraj neslišen in artikuliran na osnovi izrazito osebne izkušnje. V delih, izbranih za tokratno razstavo, je razvidna prav ta občutljivost, krhkost samotnega nagovora v hrupu zunanjih senzacij, družbenih krčev in agresivnih zvokov komercializiranega velemestnega vrveža. Mali format je v tem pogledu zavezujoč, saj predpostavlja intimnost in pristnost vsake realizacije – kar velja tudi za medije kot so risba, fotografija, kolaž in do določene mere tudi video. V tem smislu se izbrana dela dopolnjujejo in sestavljajo mozaik privlačnosti in nasprotij, v katerem se zrcali večplastnost likovnih zgodb in načinov njihovega izrekanja. Med razstavljavci, na katere je morda treba posebej opozoriti, izstopajo Menashe Kadishman (1932-2015), verjetno mednarodno najbolj znan izraelski umetnik, Moshe Gershuni (1936), Sophie Jungreis(1947), Gabriel Klasmer (1950) in Pnina Grietzer (1953) ter mlajši Belle Shafir, Ben Kadishman, Michelle Gavrielov, Anisa Ashkar in Nima Ktalav. Z razstavo slovenskih umetnikov v Tel Avivu in s predstavitvijo izraelskih avtorjev v galeriji ZDSLU v Ljubljani se napoveduje možnost pogostejših izmenjav in intenzivnejšega kulturnega sodelovanja med državama.«

Pripravila: Olga Butinar Čeh

 
1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40

Ostale novice


Razstava članic in članov DLUM

Več>>


Odprtje osrednje razstave slovenske ilustracije ... 12. SLOVENSKI BIENALE ILUSTRACIJE

Več>>


Decembrska prodajna razstava članov ZDSLU

Več>>