Voščilo ob kulturnem prazniku!

06. 2. 2019

Luči bodo te dni zavoljo kulturnega praznika usmerjene na kulturo in umetnost, že sredi februarja pa bodo ugasnile in bosta spet v sivi coni javnega interesa. Razen, seveda, če ne bo nastopil nov škandal tipa plagiat ali pa bo nekdo napadel razmere na Ministrstvu za kulturo. Saj res, kulture bodo mediji polni še ob predlogu novega ministra za kulturo ...

Cona nezadovoljstva pa se med umetniki veča, pri čemer najbolj nastradajo samotni jezdeci, samozaposleni, torej večinski del članov ZDSLU. Leto se bo torej nadaljevalo ne samo z ustvarjalnostjo, ampak tudi z borbo za večje priznanje našega društva, kar nam bo uspelo samo z dialogom med nami in posredovanjem jasnih, odločnih zahtev kulturnim krojačem ter povezovanjem z gospodarskim segmentom družbe. Še vedno namreč drži, da nam je kultura večinoma v veselje, kulturna politika v pogubo!

Naj vas praznični duh sprosti, spodbudi in napolni z optimizmom. V društvu gremo novim delovnim zmagam nasproti - urejanje statusa likovno vizualnih umetnikov, gradnja likovnega trga, sodelovanje v socialnem in specifično političnem dialogu ... A brez vas nam ne bo uspelo. Gremo skupaj!

Aleš Sedmak, predsednik ZDSLU

 

Razstava Sekcije ilustratorjev ZDSLU: "Kuri, glan, glan / Upodobitve slovstvene folklore o Kurentu"

30. 1. 2019

Vabljeni na odprtje razstave Sekcije ilustratorjev ZDSLU z naslovom "Kuri, glan, glan / upodobitve slovstvene foklore o Kurentu", ki bo v torek, 5. februarja 2019 ob 18. uri v Galeriji ZDSLU, Komenskega 8 v Ljubljani.

Na razstavi sodelujejo: Mojca Cerjak, Andreja Čeligoj, Bojana Dimitrovski, Milan Erič, Andreja Gregorič, Anja Jerčič Jakob, Kiki Klimt, Tanja Komadina, Pšenica Kovačič, Mojca Lampe Kajtna, Irena Majcen, Ana Maraž, Nevenka Miklič Perne, Dušan Muc, Radko Oketič, Živa Pahor, Roman Peklaj, Andreja Peklar, Aleksander J. Potočnik, Arjan Pregl, Petra Preželj, Daša Simčič, Zagorka Simić, Igor Šinkovec, Peter Škerl, Tanja Špenko, Huiqin Wang in Ana Zavadlav.

Spremno besedilo publikacije je zapisala ddr. Marija Stanonik, ki se je v besedilu navezala na Cankarjevega "Kurenta". Nastala in izšla je leta 1909 in je letos 110 let od njegovega nastanka. Zato iz spoštovanja in v čast Cankarjeve vsestransko bogate in veliko odlične literature lahko upravičeno praznujemo tudi letos, leta 2019. Kot je zapisala v spremnem besedilu "z nekaj zastranitvami je Ivan Cankar v njem posegel v slovensko preteklost in s pomočjo folklornega Kurenta, ki ga je vključil v narodovo stvarnost svojega časa,  se mu je posrečilo oblikovati nekatere arhetipske lastnosti slovenskega človeka in hkrati v lirsko poetičnem slogu oblikovati filozofsko besedilo: zapoje že kar nerazumljivo hvalnico narodovemu vitalizmu, a mitiziranje slovenskega naroda mu ne brani ožigosati slabosti in napak v slovenskem nacionalnem življenju. Osvobojen moralnih, svetovnonazorskih in ideoloških predstav preiskuje slovensko veseljaštvo z ontološkega vidika. Namišljeno veselje je kratko: »ena ura veselja za tisoč ur bridkosti«. Bridkost ne vodi naravnost v veseljaštvo. Najprej se rodi hrepenenje, ki notranje težnje človeka usmerja k nekemu cilju. Ni je hujše bridkosti od tiste, iz katere se rodi hrepenenje."

Razstava bo na ogled do petka, 1. marca 2019.

 

Odprtje pregledne razstave Albina Kreseta

05. 1. 2019

Vabljeni na odprtje pregledne razstave Albina Kreseta, ki bo v torek 8. januarja 2019 ob 18. uri, v Galeriji ZDSLU. Avtorja bo predstavila kustosinja Nataša Kovšca.

Likovni opus Bineta Kreseta se zdi na prvi pogled zelo raznolik, saj vključuje več likovnih zvrsti: slikarska in grafična dela, risbe in ilustracije. Vendar poglobljena analiza njegovih del pokaže, da je opus slogovno presenetljivo enovit in harmoničen. Izhodišče njegovega dela pa najdemo, kot je že leta 1991 zapisal umetnostni zgodovinar in likovni kritik Brane Kovič, »v tistih smereh modernizma, ki so poudarjale duhovno, psihološko in fantazijsko komponento umetniškega dela.« Vsa njegova dela so namreč izrazito intimna, spontana, intuitivna in dajejo vtis nadnaravnih svetov (Nataša Kovšca, kustosinja razstave).


Slovenski slikar Bine Krese se je rodil leta 1950 v Ljubljani. Leta 1973 se je vpisal na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost, kjer je v tretjem letu študija izbral tedaj novo razpisano smer Grafike. Leta 1980 je bil sprejet v Društvo slovenskih likovnih ustvarjalcev, leto kasneje pa je pridobil status svobodnega kulturnega delavca. Leta 1993 je ilustriral pesniško delo Richarda Bacha Darilo za rojstni dan, 2001 pa je s svojimi lucidnim risarskimi miniaturami opremil Mini poetiko, literarni učbenik Borisa A. Novaka. Nezanemarljiv je njegov prispevek slovenski filmski scenografiji, kjer je pri poslikavah scenografij vse od 80. let dalje sodeloval pri nastajanju filmov, kot so Trije prispevki k slovenski blaznosti (1983), Butnskala (1985), Doktor (1985), Živela svoboda (1987), Hudodelci (1987) , Umetni raj (1990), Desperado Tonic (2004), ... Ob tem se je vzporedno posvečal poslikavam interjerjev, grafiki in risanju ter vse bolj izključno slikanju. Živi in ustvarja v Ljubljani.

 
1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 | 44 | 45 | 46 | 47 | 48 | 49 | 50 | 51 | 52 | 53 | 54 | 55 | 56 | 57 | 58

Ostale novice


Čestitka ob slovenskem kulturnem prazniku

Več>>


Prva knjiga, prva mednarodna spletna izdaja in stota številka revije Likovne besede!

Več>>


Odprtje razstave Majski salon ZDSLU 2019 – SLIKA

Več>>