Odprtje razstave Sekcije ilustratorjev ZDSLU "Ilustracija kot podoba preteklosti"

22. 2. 2018

V četrtek, 22. 2. 2018 ob 18. uri, odpiramo skupinsko razstavo Sekcije ilustratorjev ZDSLU v Miheličevi galeriji na Ptuju, ki je nastala v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj Ormož. Gre za pregledno predstavitev slovenskih umetnikov in umetnic ter njihov ilustracij, ki so posvečene zgodovinskim podobam preteklosti, a kot navdih in izziv v sodobnem času. Razstava bo na ogled do 1. aprila 2018.

Ilustracija ima v slovenskem prostoru dolgo in bogato tradicijo, po likovni in izpovedni dovršenosti pa jo moramo danes velikokrat upoštevati in vrednotiti kot samostojne umetniške stvaritve slikarjev in slikark, ki jim ilustriranje predstavlja ustvarjalni izziv, kako besedilo intepretirati v naslikani podobi. Ob tem nas vedno znova preseneti in navduši njihova vrhunska likovna izraznost, lucidna avtorska izpovednost in sublimno občutenje besedila (Stanka Gačnik).

Sodelujejo: Julijana Božič, Vesna Čadež, Andreja Čeligoj, Zvonko Čoh, Milan Erič, Andreja Gregorič, Aleksander J. Potočnik, Lojze Kalinsek, Kiki Klimt, Pšenica Kovačič, Polona Lovšin, Irena Majcen, Radko Oketič, Andreja Peklar, Marjanca Prelog, Petra Preželj, Aleš Sedmak, Zagorka Simić, Rudi Skočir, Breda Sturm, Tanja Špenko, Miroslav Šuput, Alenka Vidrgar, Eka Vogelnik, Žarko Vrezec in Joanna Zajac-Slapnicar.

 

ODPRTO PISMO ZVEZE DRUŠTEV SLOVENSKIH LIKOVNIH UMETNIKOV

13. 2. 2018

Dolgotrajno razkrajanje kulturnega duha in negativna promocija na področju kulture, ki se ustvarja v naši državi in so jo uspeli integrirati v podzavest ter razmišljanje ljudi v zadnjih 25 letih, že pušča negativne posledice predvsem na sociološkem in kulturnem področju in se, žal, kaže v nivoju izobraženosti ter splošne razgledanosti Slovencev. Posledice neprimerne naravnanosti družbe do kulture, niso vidne samo na področju kulture, temveč se odražajo in dotikajo vseh segmentov, od upravljanja, šolstva pa tja do financ. Vse do danes se ni nihče strokovno ukvarjal s to problematiko in umetnosti so uspeli dati osebnostno negativno obarvan pomen. V sedanjem času umetnosti in kulture nekateri ne potrebujejo ali jim je celo moteča, ker je zaradi nepoznavanja ne poznajo. Danes si lahko sleherni, tudi ne profesionalec in nepoznavalec, dovoli izrazit »strokovno mnenje – kritiko«, ker smo družba, kjer si vodilni politiki upajo javno razglašati, da umetnost ne sodi v naše okolje in je nepotrebna. In vendar brez znanosti in umetnosti ni pravega naboja za napredek, razvoj. Prav tako pa mora obstajati odprta komunikacija ter spoštovanje delovanja slehernega, ki se trudi doprinesti k naši prepoznavnosti in kulturi. Bi človek mislil, da je bilo na temo „doline Šentflorjanske“ v zadnjih dneh povedano že vse, a kot lahko vidimo očitno ni tako.

Zato se likovno vizualni umetniki, člani Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, ogorčeni oglašamo in se pridružujemo protestu proti nepotrebnim in nezrelim reakcijam ter neumestnim kritikam, ki so tudi vsestransko žaljive.

Povedati želimo, da smo dejansko izjemno ponosni na intermedijsko umetnico Majo Smrekar, dobitnico letošnje  nagrade Prešernovega sklada, našo članico, ki trenutno razstavlja v razstavnih prostorih Narodnega muzeja na Metelkovi, na najstarejši razstavi (Majski) Salon 2017, Podoba v mediju, medij v kontekstu. Ustvarjalka, katere glas in odmevnost sežeta daleč v svet, kjer ji za vrhunsko delo, pri katerem vstopa  na komaj možne skrajnosti področja mejnih vej umetnosti, kulture, bivanja in estetike, podeljujejo največje mednarodne nagrade in priznanja, ki je naredila velik korak k popularizaciji, razumevanju in približevanju hibridne umetnosti širšim javnostim, je članica, ki vnaša med naše vrste novosti in sodobne usmeritve na področju likovno vizualne umetnosti. Skoraj ne moremo verjeti, da si družba in politika zaradi nerazgledanosti in neukosti, drzne grobo posegati v polje umetniških kreacij in umetniške svobode. Kako si lahko nekdo izven stroke dovoli negativno ocenjevati smisel in pomen projekta z naslovom »K-9_topologija« Maje Smrekar, kot tudi delo in akcije dramatičarke in gledališčnice Simone Semenič, ki se ji poleg domače publike, klanjajo tudi v svetu? Ali resnično z astronomsko naglico drvimo in padamo v obdobje duhovnega mračnjaštva? Ali se v naši dolini Šentflorjanski rojeva sodobni »Savonarola«, srednjeveški zažigalec knjig in uničevalec umetniških del, ki je visoko umetnost renesanse obravnaval kot nemoralno?   

Člani ZDSLU ne moremo dovoliti, da nepoklicani »Kopitarji«, sodijo in blatijo vrhunsko strokovno delo in dodano vrednost naše umetnosti in kulture. Zato ostro protestiramo in zahtevamo, da se v naši državi, ki smo jo pomagali kreirati in graditi vsi, tudi kulturniki in umetniki, ustavi preganjanje svobodnega kreativnega duha naših ustvarjalcev in da Ministrstvo za kulturo opravi svojo vlogo pri vzpostavljanju normalnih odnosov za kreativno delo umetnikov.  

ZDSLU, za Aleš Sedmak, predsednik

 

Ob kulturnem dnevu

08. 2. 2018

Drage kolegice in  kolegi, člani ZDSLU,

Ob našem največjem prazniku, dnevu kulture, vam želim vse dobro in da bi bili uspešni skozi celo leto, ne le na ta dan. Praznik si naredimo s svojim delom in ustvarjanjem in to nam mora biti vodilo.

Iskrene čestitke,

Aleš Sedmak, predsednik ZDSLU

 
1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 | 44 | 45 | 46 | 47 | 48 | 49 | 50

Ostale novice


Odprtje razstave Sekcije ilustratorjev ZDSLU "Ilustracija kot podoba preteklosti"

Več>>


Izjava za javnost MAJSKI SALON 2016

Več>>


Izjava za javnost ob podelitvi nagrade in priznanj Riharda Jakopiča 2015

Več>>