Svetlana Jakimovska Rodić in Mateja Kavčič: SLEDI

28. 2. 2020

V ponedeljek, 2. marca 2020 bomo v Galeriji BV v Celovcu, ob 18. uri odprli razstavo, ambientalno postavitev artefaktov,  dveh akademskih slikark, Svetlane Jakimovske Rodić in Mateje Kavčič. Projekt izmenjalnih razstav z BV Galerijo teče že 7. leto.

Vpliv narave na delo in ustvarjanje umetnikov je pogosto pomemben dejavnik v današnjem svetu likovne umetnosti. Svetlana Jakimovska Rodić in Mateja Kavčič, ki tokrat razstavljata v razstavnih prostorih BV galerije v Celovcu, sta tipični zavzeti ustvarjalki, ki sta, v okviru svojega umetniškega delovanja in raziskav, zelo blizu naravi in ekologiji pa tudi druga drugi. Obe za seboj puščata globoke svojske sledi in obema je spoštljiv in zdrav odnos do narave vodilo tako pri delu kot v življenju.

Svetlana Jakimovska Rodić v svojem projektu Made in Forest/Narejeno v gozdu na likovni način interpretira človekov odnos do narave, od načina, kako si poenostavljamo kompleksne naravne zakonitosti, skozi kratkoročne rešitve do dolgoročnih sprememb, ki jih taka logika prinaša. Princip naše brezbrižne visokotehnološke družbe ostaja enak;  nikoli se zares ne naučimo nič iz svojih preteklih napak. Vsebina njenih konceptualnih ambientalnih postavitev se v izhodišču  nanaša na ekološke procese in posledice napačnih okoljskih posegov in skozi prepletanje vsebinskih in formalnih likovnih rešitev opozarja na nezmožnost misliti in delovati v kompleksnem sodobnem okolju brez hitrih in poenostavljenih pogledov na sodobne probleme.


Svetlana Jakimovska Rodić

Mateja Kavčič je likovna ustvarjalka s prvinskim odnosom do narave in okolja, ki mu sledi že od samega začetka ustvarjanja. Avtorica se zaveda vezi in prepletenosti z naravo, ki se zrcali v njenih artefaktih, in da bo za vse, ki si želijo na našem planetu zagotoviti svetlo prihodnost, ćpomembno življenje v sožitju z naravo, ki nam bo pomagalo obuditi upanje in zaupanje v pozitivne spremembe.  Pri svojem delu pogosto sledi vplivom Land Arta, ki je bil skupaj z minimalizmom eden  najbolj radikalnih umetniških konceptov konec šestdesetih let in je še vedno pomemben vir navdiha tako v likovni umetnosti kot tudi v arhitekturi in krajinski arhitekturi.


Mateja Kavčič

Mag. umetnosti Svetlana Jakimovska Rodić, slikarka in grafičarka, se je rodila leta 1965 v Kumanovem, v Makedoniji. Diplomirala je leta 1990 na Fakulteti za likovno umetnost v Skopju pri prof. Dimitriju Malidanovu, podiplomski študij grafike pa je nadaljevala leta 1992 na Akademiji za likovno umetnosti v Ljubljani pri prof. Lojzetu Logarju. Razstavlja doma in v tujini, za svoje delo je prejela več nagrad in priznanj, med drugim tudi 2019 Nagrado Ivane Kobilca, ki jo podeljuje regionalno društvo DLUL. Poučuje likovno vzgojo na osnovni šoli. Živi in dela v Ljubljani.
 
Akademska slikarka Mateja Kavčič, se je rodila leta 1970 v Novem mestu. Leta 1989 je končala Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, smer grafično oblikovanje. Leta 1994 je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Janezu Berniku in iz likovne teorije pri prof. Jožefu Muhoviču. V šolskem letu 1996/97 je obiskovala slikarsko specialko na ALUO pri prof. Lojzetu Logarju. Leta 2007 je pridobila pedagoško-andragoško izobrazbo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Deluje kot vizualna umetnica na področju slikarstva, risbe, grafike, fotografije, prostorskih postavitev in Land Arta ukvarja pa se tudi z restavratorstvom in vodenjem ustvarjalnic za otroke. Za svoje delo je prejela številna priznanja. Zadnja leta živi in stvarja v Škofji Loki.

 

Nova generacija grafikov v ZDSLU

18. 2. 2020

Na razstavi »Nova generacija grafikov v Galeriji ZDSLU« se bo predstavilo pet mladih, priznanih avtorjev, ki so svoje delo na področju likovno vizualnega ustvarjanja posvetili umetniški grafiki. Razstavljali bodo: Miha Erič, Anita Indihar Dimic, Natalija Juhart, Alja Košar in Miha Perčič.

Prof. dr. Milček Komelj je za katalog v spremnem tekstu z naslovom »Pet najnovejših grafičnih poetik« med drugim zapisal: »V razstavnem izboru najnovejše slovenske grafike se predstavlja pet ustvarjalcev iz različnih generacij. Raznorodna dela, ki jih je izmed prijav avtorjev izbrala umetnostna komisija, Umetniški svet Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, omogočajo predvsem fragmentaren vpogled v njihovo individualno poetiko. Izpričujejo predvsem zaupanje v izročilo klasičnih grafičnih tehnik, ki so se jim pričeli umetniki posvečati tako v grafični in oblikovalsko-ilustratorski šoli ljubljanske likovne akademije kot na Pedagoški fakulteti. Svojo osebno podobo izražajo z inventivno izrabo grafičnih možnosti, kakršno posebej izpričujejo različni posegi na isti osnovi ali odtiskovanje iste matrice v različnih barvah, lesoreznim odtisom pa lahko daje, tako kot ponekod v preteklosti, svojevrstno unikatnost tudi ročno koloriranje. V njihovem delu se z zamaknjeno poetičnostjo, estetiziranjem videnega, nostalgijo, srhljivostjo, fantastično imaginacijo in zrenjem v planete razkriva predvsem vpogled v današnje doumevanje sveta, osrednje ustvarjalno vezivo med ustvarjalci pa je svobodna raznolikost.«

Miha Erič (1991, Ljubljana) je diplomirani oblikovalec vizualnih komunikacij – ilustrator, ki je samozaposlen v kulturi kot grafik in inštrumentalist. Leta 2009 je končal strokovno smer Tehnik oblikovanja na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Diplomiral je leta 2013 na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Pridobil je naziv diplomirani oblikovalec vizualnih komunikacij, smer Ilustracija. Skupaj z intermedijsko umetnico mag. Natalijo Šepul Erič je leta 2015 ustanovil Zavod za izobraževanje, umetnost, glasbo in kulturne dejavnosti Orbita, znan po številnih likovnih in glasbenih projektih, tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Aktiven je na področju likovne in glasbene umetnosti. Pri likovni umetnosti ustvarja na področju umetniške grafike (lesorez, linorez, visoki bakrorez) in prav tako vodi delavnice grafike visokega tiska. Izbor samostojnih razstav: 2019 razstavišče JSKD Dravograd; Galerija Runa, Piran; galerija Miha Maleš, Kamnik; 2018 Grajska Galerija, Ravne na Koroškem; razstavišče Zveza Slovencev na Madžarskem, Monošter; 2017 Galerija MCC, Celje, Mediafest.

Anita Indihar Dimic je rojena 1965 v Ljubljani. 2019 je zaključila magistrski študij grafike na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani pri prof. Branku Suhyju in Jožefu Muhoviču. Pri profesorju Branku Suhyju nadaljuje magistrski študij slikarstva. Živi in dela v Ljubljani.  2017 je prejela priznanje Akademije za likovno umetnost za cikel grafik, 2018 priznanje na natečaju Utazu Art Award Bienale (Japonska) in istega leta priznanje na Bienalu slovenske grafike, (Novo mesto). Samostojno je razstavljala: 2019 – »V svetu umetniške grafike«, galerija Srečišče, Hostel Celica;  2020 – »Originalna grafika«, Kambičeva galerija (Metlika). Skupinske razstave: 2018 - UTAZU ART AWARD BIENNALE 2018, Utazu, Japonska; 2018 - NAJMLAJŠA ORIGINALNA GRAFIKA, Dolenjski muzej, Novo mesto; 2018 - MAJSKI SALON 2018-GRAFIKA, Narodni muzej Slovenije-Metelkova, Ljubljana; 2019 - CHINA GUANLAN INTERNATIONAL PRINT BIENNAL 2019, Kitajska; 2019 - FIN-DE-SIECLE III, Galerija Layarjeve hiše, Kranj. Nagrade, izbor: 2018, Nagrada odličnosti za grafiko na Japonskem natečaju Utazu Art Award Biennale;  2018, priznanje Bienala slovenske grafike Otočec / Novo mesto;  2018, Prešernova nagrada ALUO UL 2017/2018;  2019, Listina Primavera Galerije DLUM.

Natalija Juhart je bila rojena na Ptuju (1992). Leta 2018 je zaključila magistrski študij Likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru pri doc. Aleksandru Červeku in doc. dr. Janezu Balažicu. Trenutno zaključuje magistrski študij grafike na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani pri prof. mag. Branku Suhyju. Avtorica dela v glavnem  v klasični grafični tehniki globokega tiska, jedkanici in akvatinti oziroma njuni kombinaciji.  Samostojno je razstavljala: 2019, V SVETU UMETNIŠKE GRAFIKE, Galerija Srečišče, hostel Celica, Ljubljana;  2019 DRUHA PERSPEKTIVA, Galerija Media Nox, Maribor- 2019 KAKŠEN SVET VIDI ŠIVANKA, Galerija RRRudolf, Maribor. Pomembnejše skupinske razstave:  2018, Utazu Art Award Biennale 2018, Utazu, Japan; 2018, Najmlajša originalna grafika, Dolenjski muzej, Novo mesto;  2018, Majski salon 2018 Grafika, ZDSLU, Narodni muzej Slovenije – Metelkova; 2018, Razstava mladih avtorjev v ZDSLU 2018, Galerija ZDSLU, Ljubljana; 2019, 4X NEOBREMENJENO, Galerija Equrna, Ljubljana.  Nagrade in priznanja: 2016, Rektorjeva nagrada Univerze v Mariboru;  2018, Nagrada odličnosti za grafiko na Japonskem natečaju Utazu Art Award Biennale;  2018, priznanje Bienala slovenske grafike Otočec / Novo mesto; 2018, Prešernova nagrada ALUO UL 2017/2018 za cikel sedmih grafik posvečenih Benetkam; 2019, Listina Primavera Galerije DLUM, Maribor.

Alja Košar je rojena v Ptuju (1990), je grafičarka in profesorica likovne pedagogike. Diplomirala (2013) in magistrirala (2016) je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, smer Likovna pedagogika pod mentorstvom prof. mag Črtomirja Freliha, spec. 2017 se je vpisala na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, na drugostopenjski študij Slikarstvo, smer Grafika. Sedaj zaključuje drugostopenjski študij pri mentorici mag. Zori Stančič. 2018 je imel razstavo »Točka« v MGLC, Ljubljana in »Točke v gibanju« v Galeriji Pogled, Kamnik. Sodelovala je v številnih mednarodnih selekcioniranih skupinski razstavah - izbor: 2019, XIII BIENNALE INTERNACIONALE PER L' INCISIONE – PREMIO ACQUI 2019, MUSEUM OF ENGRAVING, Paleologi Castle, Italija; 2018, 9TH INTERNATIONAL TRIENNIAL OF GRAPHIC ART, Institute and Museum Bitola, Bitola, Makedonija; 2017, 16TH INTERNATIONAL TRIENNIAL OF SMALL GRAPHIC FORMS, POLAND – ŁÓDŹ, the Art Nouveau villa, Poljska. 2018 je dobila priznanje: Honorary Prize, 9th International Triennial of Graphic Art, Bitola v Makedoniji in je prejemnica fakultetne študentske Prešernove nagrade (2017). 2014 je prejela glavno nagrada Primavera (Vabljeni mladi 2014), galerije DLUM, Maribor.

Miha Perčič, rojen 1972 v Kranju. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je diplomiral na smeri Vizualne komunikacije pri prof. Radovanu Jenku leta 1997. Leta 2002 je končal podiplomski študij grafike, pri prof. Branku Suhyju in si pridobil naziv magister likovnih umetnosti. Področje njegovega dela je umetniška grafika. Sodeluje na samostojnih in skupinskih razstavah doma in po svetu, kjer je pogosto nagrajen. Izbor razstav in nagrad: 7th International Triennial of Graphic Art - Bitola 2012 (Makedonija); 9th Biennial International Miniature Print Competition Norwalk 2013 (ZDA); 7th International Printmaking Biennial of Douro 2014 (Portugalska); 6. MEDNARODNI FESTIVAL LIKOVNIH UMETNOSTI KRANJ - ZDSLU 2017 – simbol, znak in barva (Slovenija); 17th LESSEDRA WORLD ART PRINT ANNUAL - Mini Print 2018 (Bolgarija); 38th MINI PRINT INTERNATIONAL OF CADAQUES 2018 (Španija); 9. bienale ALPE-JADRAN dela na papirju - ČRNO BELO - priznanje za kakovost likovnih del 2013; Gorenjski muzej nagrada za gorenjskega umetnika - za kvaliteto likovnih del 2017; 6. Mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj - ZDSLU 2017.

 

 

Tjaša Celestina (1963 – 2020)

17. 2. 2020

Nepričakovano se je tiho za vselej ustavil korak naše članice, mag. umetnosti Tjaše Celestina (1963 - 2020), kiparke, grafičarke, oblikovalke kostumografije in scenografije, profesorice umetnostne zgodovine na Gimnaziji Želimlje, mentorice študijskih krožkov grafike in slikarstva, ki je tudi na Famul Stuart Šoli uporabnih umetnosti poučevala grafične tehnike. Sodelovala je pri številnih projektih, daljše obdobje tudi s sonoričnim centrom Vodnikova domačija, kjer se je predstavila s projektom, razstavo in delavnico grafičnih tehnik ročnega tiska »Natura Absconditus« v okviru katerega je med drugim zapisala: »Skrita narava je tisto drugo, nepoznano, tisto, kar se manifestira v ne vedno jasno umljivi obliki. Gre za odnos, ki se v kiparstvu in grafiki pojavlja kot odnos med pozitivnim, aktualnim in negativnim, potencialnim prostorom. Skrita narava me napotuje k izkustvu polnosti prisotnosti, kjer je narava več kot misel; je življenjska drža, gesta, gib, katerih namen sta primikanje in bližina. Sem samo preko drugega in drugačnega. Bivajoče lahko spoznamo, kolikor se nam odpre in odkrije kot bivajoče, tj. v svoji biti; in postane za nas nekaj pri-sotnega. Prostor pogleda je prostor radikalnega razcepa, kjer vstopi etika kot posrednica med naravo in človekovo svobodo. Problem človekovega odnosa do narave je temeljni antropološki problem, je problem diafore - razlike med človekom in naravo, med človekom in tistim Drugim. Fundamentalna strukturna predpostavka človeškosti človeka je njegova zavest o tem, da obstaja dvoje - jaz in drugi oziroma drugo.« Celestinova je bila z vso svojo bitjo primarno povezana z naravo in njeni prijatelji so za njo znali reči, da je bila nadarjena in inteligentna umetnica, ženska z bolečino v srcu.

Tjaša Celestina - Natura Absconditus 27.6 - 12.7.2012

Ko sem jo opazovala, se mi je zdelo, kot da je gledala na svoje življenje iz distance in  pred njo se je vrtel njen lastni svet umetnosti, filozofije, dobrote, narave in ljubezni. Vedno je bila pripravljena pomagati, in tako je bila pogosto zadolžena za večere na Skritem Veselovem vrtu v okviru kiparskih razstav na prostem, razstavnega projekta Društva likovnih umetnikov Ljubljana, »Štirje letni časi«.

Bila je vztrajna in vsestranska raziskovalka narave, s katero je bila primarno tesno povezana in jo je spoštovala ter vključevala v svoje projekte, v katerih je okolje, ki ga je živela vase vsrkalo tudi avtorico samo. Kolegi so jo imeli radi in so jo spoštovali, česar se morda niti ni prav zavedala. Njen skromen, a bogati način življenja jo je ujel v svet, ki ga danes skoraj ne poznamo več. Morda je bila njena krhka občutljivost zavora in prepreka, da bi lahko polnokrvno uživala življenje, ki si ga je sama izbrala. Zadnji dve desetletji je delovala in živela svoj življenjski projekt -na robu Barja, v sožitju z naravo in njenimi danostmi.

 In ne bom pozabila njene iskre v očeh, ko sva na Veselovem vrtu klepetali in je pripovedovala o svojem Barju, kjer je bivala in ki ga je ljubila. Takrat je zaživela in zažarela. Zagotovo je življenje, ki ga je živela, zahtevalo veliko odpovedi in trpljenja, prav tako ni bilo brez pasti ali težav. Bojim se, da je bila Tjaša ena zadnjih umetnikov boemov, nekako ni sodila v današnji svet, ki je tako daleč proč od primarnih naravnih vrednot in lepot. Nekoč, ko je opisovala dogajanje na Barju, je zapisala: » ….. Jezero so kodrali trije pari umirjenih ptic, laboda, mlakarici in tukalici. Sončev oranžni sij je nežno barval trepetajočo gladino. Če boš danes prišla, te bom čakala tukaj na podstrehi oz. med jelšami, pri sebi….« Bila je tudi iniciator več let trajajočega skupinskega projekta »Voda in kipi«, kjer so kiparji izdelali  in razstavili akvaskulpturalna dela na reki Ljubljanici '97 : od Špice na Prulah do zapornic pri Vrazovem trgu. Pri projektu so poleg Tjaše Celestina sodelovali še Drago Vit Rozman, Tamara Sevčnikar, Liljana Stepančič, Robert Musil, Sonja Klemenc, Jurij Dobrila, Lučka Koščak in Jože Lašič. Poleg drugih razstav je sodelovala še pri pomembnem skupinskem projektu z Vitom Rozmanom, Jurijem Dobrilo, Majdo Gregorič in Sabo Skaberne : »Zima« Galerija ZDSLU, Ljubljana, januar - marec 1999.

Ne bomo je pozabili, saj bo spomin nanjo in njeno delo živel z nami dalje!

Žara z njenimi ostanki bo v ponedeljek, 17. 2. od 8. ure zjutraj do 16. ure ležala v 2. vežici na Novih Žalah. Pogreb bo ob 16. uri.

 

Olga Butinar Čeh, 16. februar 2020

 

 
1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 | 44 | 45 | 46 | 47 | 48 | 49 | 50 | 51 | 52 | 53 | 54 | 55 | 56 | 57 | 58 | 59 | 60 | 61 | 62 | 63 | 64

Ostale novice


V slovo Metki Krašovec ...

Več>>


Sekcija ilustratorjev ZDSLU: Kaj je zeleno in leti po zraku
Razstava devetnajstih ilustratorjev, članov Sekcije ilustratorjev ZDSLU in strokovna publikacija Ka
Več>>


Razstava Aleksija Kobala & Boštjana Plesničarja "Podobe iz sveta okoli"

Več>>