Odprtje razstave Alenke Vidrgar "Zveneči kamni" in Igorja Banfija "Hoja po vodi"

01. 3. 2018

Vabljeni v ponedeljek, 5. marca 2018 ob 19. uri., v BV galerijo v Celovcu na odprtje razstave akademske kiparke Alenke Vidrgar in akademskega slikarja Igorja Banfija. Kustosinja razstave je Olga Butinar Čeh.

Na slikah IGORJA BANFIJA je kljub abstrahiranjem in kontemplativni poduhovljeni atmosferi, pogosto ujeta moč svetlobe Prekmurskih ravnin in magija skritega, zastrtega dogajanja v domačem kraju. Njegova ustvarjalna energija, ki je predvsem v popolnem in absolutnem posluhu za likovnost, mu omogoča, da v melanholičnem, samotnem in mističnem svetu polj, mokrišč in voda, obudi k življenju meditativno lepoto ljube krajine. Transformira in ob enem rehabilitira premočno emotivno čutenje in ga prestavlja na praktični nivo, na slikarsko površino, na kateri kljub poskusom bega v drugačno likovno poetiko, vseeno znova in znova zaključi svoj artefakt v podobni problematiki. Slikarjeve vizualne stvaritve lebdijo v brezčasnem prostoru lastne identitete, ko za vsebino likovne pripovedi ne potrebuje in ne definira niti letnih časov niti prostora, ko mu je dovolj in ga fascinira, na primer, naslikani odblesk v vodi in na glavo postavljena zrcalna slika na likovni površini.  O njegovih krajinah ne vemo drugega kot da so nedefinirane in da nas asociirajo na njegovo Prekmurje. Slikar nam zavestno dopušča  vstop v zagonetni svet svoje notranjosti, ki reflektira na likovni ploskvi pred nami. S prefinjenim stopnjevanjem minimalnega kolorita, v rjavih in sepija niansah prosojnih lazurnih nanosov na likovno površino, ki samo še stopnjujejo plemenitost ustvarjenih slik, nam Banfi dovoli dojeti naslikani prostor, ki je prepoln intimne atmosfere in od nekje nakopičene energije. Slikarjeve pridobljene bogate izkušnje in stvaritve ter način, kako se brez posebne grobosti in agresije njegova dela zlahka globoko vtisnejo v našo zavest, so znak izjemne kvalitete in tehnične usposobljenosti, neizmerne ustvarjalne nadarjenosti in popolnega obvladovanja slikarskega metjeja.

Igor Banfi: Žalost ima človeško srce, 2017, olje na platnu, 150 x 200 cm

Igor Banfi je bil rojen leta 1973 v Prekmurju, v Murski Soboti. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani - smer slikarstvo, kjer je leta 1997 diplomiral pri prof. Andreju Jemcu. Podiplomski študij je končal leta 2000 pod mentorstvom prof. Lojzeta Logarja. Je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. Živi in dela v Ljubljani in Murski Soboti. Zadnja leta se v slikarstvu posveča bolj poglobljenim psihološkim temam in vsebinam, ki so odblesk globoko zakoreninjenega »geus-a loci«. Sodeloval je na  številnih skupinskih in samostojnih razstavah doma in po svetu.

ALENKA VIDRGAR  že več kot tri desetletja s sledovi svojega dela na področju kiparstva zaznamuje slovenski kulturni prostor. Vseskozi je, poleg drugih materialov, po večini obdelovala in raziskovala kamen, v zadnjem obdobju pa z zvenečimi kamnitimi skulpturami aktivno orje ledino na področju kiparjenja. Neumorno iščoča avtorica trenutno prestopa meje kiparske umetnosti, ki jo preko svojih skulptur spaja z glasbo. Intenzivno raziskuje in razvija zveneče kamne, skulpture in instalacije ter tako vedno znova združuje  likovno in glasbeno umetnost, pri čemer deluje skupaj z glasbeniki Slovenskega tolkalnega projekta in skladatelji. Avtorica s svojim ustvarjanjem in z lepoto oblikovanih skulptur deli z nami harmonijo kozmičnih tonov in  ujetih glasov brezmejnih neznanih svetov. Iz kamna izvablja sporočila našega planeta v povezavi z neznanimi zvoki in zvenenjem vesolja. Lahko bi rekli, da kiparka dela glasbeni eksperiment, ko s svojimi skulpturami trči ob glasbo in jih z njo poveže. Skupaj z glasbeniki, tolkalci, je Vidrgarjeva preiskala mnoge slovenske kamnolome, da je odkrila optimalno zveneče kamne, saj  vsak ne poje in ne zveni. Za skulpture je uporabila lipiški apnenec, ki ima izjemno kakovost in primerno barvo zvoka in, ki pravilno oblikovan, lahko »da« celo tonsko lestvico. Zveneči kamni, ki jih avtorica razstavlja, so v principu različni instrumenti, litofoni (glasbila, ki temeljijo na kamnitih ploščah; so prosto nihajoče uglašene oblike iz kamna, ki so razporejene po tonskem zaporedju, nanje pa lahko igramo melodično linijo), zvonovi, harfa, ksilofon,… Samostojne skulpture iz kamna, iz katerih lahko izvabljamo zvok so zvočne skulpture.

Alenka Vidrgar: Harfa, 2016, Lipica – unito

Alenka Vidrgar akademska kiparka, magistra umetnosti se je rodila 1958. v Ljubljani. Študirala je na Pedagoški akademiji in Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1985 zaključila magistrski študij pri profesorjih Slavku Tihcu, Dragu Tršarju in dr. Tomažu Brejcu. Med študijem kiparstva, keramike, grafike in vizualnih komunikacij je raziskovala tudi medij fotografije. Po diplomi je poučevala na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, od 1989. pa je samozaposlena v kulturi in za JSKD vodi letne kiparske delavnice v kamnolomu Lesno Brdo. Na Republiškem izpitnem centru je zunanja ocenjevalka za maturitetni predmet likovna teorija, piše pa tudi knjige za otroke; Glina, Leteča riba in Igrača zate. Je članica Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in Društva likovnih umetnikov Ljubljana ter predsednica Sekcije ilustratorjev pri Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov. Doma in v tujini je postavila več javnih kiparskih del. Njena dela so v zbirki Junij, ki jo hrani Arhitekturni muzej v Ljubljani, v zbirki Kabineta slovenske fotografije v Kranju in v zbirki Moderne galerije v Ljubljani. Za svoje delo je prejela številna priznanja in nagrade.

 

Odprtje razstave Sekcije ilustratorjev ZDSLU "Ilustracija kot podoba preteklosti"

22. 2. 2018

V četrtek, 22. 2. 2018 ob 18. uri, odpiramo skupinsko razstavo Sekcije ilustratorjev ZDSLU v Miheličevi galeriji na Ptuju, ki je nastala v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj Ormož. Gre za pregledno predstavitev slovenskih umetnikov in umetnic ter njihov ilustracij, ki so posvečene zgodovinskim podobam preteklosti, a kot navdih in izziv v sodobnem času. Razstava bo na ogled do 1. aprila 2018.

Ilustracija ima v slovenskem prostoru dolgo in bogato tradicijo, po likovni in izpovedni dovršenosti pa jo moramo danes velikokrat upoštevati in vrednotiti kot samostojne umetniške stvaritve slikarjev in slikark, ki jim ilustriranje predstavlja ustvarjalni izziv, kako besedilo intepretirati v naslikani podobi. Ob tem nas vedno znova preseneti in navduši njihova vrhunska likovna izraznost, lucidna avtorska izpovednost in sublimno občutenje besedila (Stanka Gačnik).

Sodelujejo: Julijana Božič, Vesna Čadež, Andreja Čeligoj, Zvonko Čoh, Milan Erič, Andreja Gregorič, Aleksander J. Potočnik, Lojze Kalinsek, Kiki Klimt, Pšenica Kovačič, Polona Lovšin, Irena Majcen, Radko Oketič, Andreja Peklar, Marjanca Prelog, Petra Preželj, Aleš Sedmak, Zagorka Simić, Rudi Skočir, Breda Sturm, Tanja Špenko, Miroslav Šuput, Alenka Vidrgar, Eka Vogelnik, Žarko Vrezec in Joanna Zajac-Slapnicar.

 

ODPRTO PISMO ZVEZE DRUŠTEV SLOVENSKIH LIKOVNIH UMETNIKOV

13. 2. 2018

Dolgotrajno razkrajanje kulturnega duha in negativna promocija na področju kulture, ki se ustvarja v naši državi in so jo uspeli integrirati v podzavest ter razmišljanje ljudi v zadnjih 25 letih, že pušča negativne posledice predvsem na sociološkem in kulturnem področju in se, žal, kaže v nivoju izobraženosti ter splošne razgledanosti Slovencev. Posledice neprimerne naravnanosti družbe do kulture, niso vidne samo na področju kulture, temveč se odražajo in dotikajo vseh segmentov, od upravljanja, šolstva pa tja do financ. Vse do danes se ni nihče strokovno ukvarjal s to problematiko in umetnosti so uspeli dati osebnostno negativno obarvan pomen. V sedanjem času umetnosti in kulture nekateri ne potrebujejo ali jim je celo moteča, ker je zaradi nepoznavanja ne poznajo. Danes si lahko sleherni, tudi ne profesionalec in nepoznavalec, dovoli izrazit »strokovno mnenje – kritiko«, ker smo družba, kjer si vodilni politiki upajo javno razglašati, da umetnost ne sodi v naše okolje in je nepotrebna. In vendar brez znanosti in umetnosti ni pravega naboja za napredek, razvoj. Prav tako pa mora obstajati odprta komunikacija ter spoštovanje delovanja slehernega, ki se trudi doprinesti k naši prepoznavnosti in kulturi. Bi človek mislil, da je bilo na temo „doline Šentflorjanske“ v zadnjih dneh povedano že vse, a kot lahko vidimo očitno ni tako.

Zato se likovno vizualni umetniki, člani Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, ogorčeni oglašamo in se pridružujemo protestu proti nepotrebnim in nezrelim reakcijam ter neumestnim kritikam, ki so tudi vsestransko žaljive.

Povedati želimo, da smo dejansko izjemno ponosni na intermedijsko umetnico Majo Smrekar, dobitnico letošnje  nagrade Prešernovega sklada, našo članico, ki trenutno razstavlja v razstavnih prostorih Narodnega muzeja na Metelkovi, na najstarejši razstavi (Majski) Salon 2017, Podoba v mediju, medij v kontekstu. Ustvarjalka, katere glas in odmevnost sežeta daleč v svet, kjer ji za vrhunsko delo, pri katerem vstopa  na komaj možne skrajnosti področja mejnih vej umetnosti, kulture, bivanja in estetike, podeljujejo največje mednarodne nagrade in priznanja, ki je naredila velik korak k popularizaciji, razumevanju in približevanju hibridne umetnosti širšim javnostim, je članica, ki vnaša med naše vrste novosti in sodobne usmeritve na področju likovno vizualne umetnosti. Skoraj ne moremo verjeti, da si družba in politika zaradi nerazgledanosti in neukosti, drzne grobo posegati v polje umetniških kreacij in umetniške svobode. Kako si lahko nekdo izven stroke dovoli negativno ocenjevati smisel in pomen projekta z naslovom »K-9_topologija« Maje Smrekar, kot tudi delo in akcije dramatičarke in gledališčnice Simone Semenič, ki se ji poleg domače publike, klanjajo tudi v svetu? Ali resnično z astronomsko naglico drvimo in padamo v obdobje duhovnega mračnjaštva? Ali se v naši dolini Šentflorjanski rojeva sodobni »Savonarola«, srednjeveški zažigalec knjig in uničevalec umetniških del, ki je visoko umetnost renesanse obravnaval kot nemoralno?   

Člani ZDSLU ne moremo dovoliti, da nepoklicani »Kopitarji«, sodijo in blatijo vrhunsko strokovno delo in dodano vrednost naše umetnosti in kulture. Zato ostro protestiramo in zahtevamo, da se v naši državi, ki smo jo pomagali kreirati in graditi vsi, tudi kulturniki in umetniki, ustavi preganjanje svobodnega kreativnega duha naših ustvarjalcev in da Ministrstvo za kulturo opravi svojo vlogo pri vzpostavljanju normalnih odnosov za kreativno delo umetnikov.  

ZDSLU, za Aleš Sedmak, predsednik

 
1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 | 44 | 45 | 46 | 47 | 48 | 49

Ostale novice


Oblikovanje je povsod okoli nas

Več>>


Razstava Anje Jerčič Jakob TRIFOLIUM

Več>>


In memoriam Maksim Sedej ml.

Več>>