Ob odhodu akademika, profesorja, akademskega slikarja in grafika Janeza Bernika

18. 7. 2016

Janez Bernik, Foto: STA 

V 83. letu starosti je ugasnilo in se zaključilo življenje velikega slovenskega ustvarjalca, slikarja, grafika, kiparja, scenografa, pesnika, misleca, profesorja in akademika Janeza Bernika. Vemo, da že ko se rodimo v ta svet, smo ob enem neizprosno zapisani odhodu. Za nami večinoma ne ostajajo sledi, le redki med nami pa presežejo, tako rekoč, premagajo smrt, saj se v svojih delih zapišejo nesmrtnosti, v umetninah in stvaritvah, ki nam jih zapuščajo, živijo dalje in ne potonejo v pozabo. Zagotovo je bil Janez Bernik osebnost, katerega dela in umetnost nas bodo spremljala za vedno in bodo še dalje pomembno vplivala na številne nove generacije prihajajočih umetnikov.

Kot en ključnih ustvarjalcev, kot vodilni grafik samega jedra svetovno priznane »ljubljanske grafične šole«,  je v likovni umetnosti postavljal številne mejnike in je bil snovalec neštetih premikov na področju obvladovanja slikovnega polja. Kljub neki pra-likovnosti, ki jo je nosil v sebi in potrebi po prenašanju vedno skrbno varovane in zastrte čustvene notranjosti ter misli skozi likovno govorico na slikovno polje, je bil pri svojem delu zapisan tudi bogati in poduhovljeni vsebini. Brez dvoma je bil čuteč, prav gotovo močno ranljiv umetnik, ki se je v glavnem zapiral in zatekal v svoj svet ustvarjanja, kamor je bilo dovoljeno le redkim pogledati in v katerega je bilo skoraj nemogoče vstopiti. Le malokdo je vedel, kdo je Bernik v resnici in le peščica najožjih sopotnikov in prijateljev ga je poznala. Verjetno pa ni bilo lahko »biti Janez Bernik«. Zaradi svoje genialnosti, veličine in neke svojske, morda kar temne karizmatičnosti, ki ga je vseskozi obdajala, je bil strah vzbujajoča in spoštovana osebnost in pred njim so imeli rešpekt skoraj vsi, njegovi stanovski kolegi, likovni kritiki, kulturniki in predvsem študentje na akademiji, katerim je dal izredno veliko, a so se ga skoraj vsi po vrsti tudi zelo bali. Bernika vključujemo v tisto skupino slovenskih likovnih umetnikov, ki za svoje delo ni dobival priznanj in nagrad le doma, ampak je bil cenjen in odmeven tudi izven naših meja in mu je znala prisluhniti tudi tujina. Prisoten je bil na vseh večjih likovnih manifestacijah v domovini in povsod po svetu, pobiral je vsa možna odličja in velike nagrade na svetovnih bienalih, trienalih in prav tako so ga radi uvrščali v galerijske zbirke velikih svetovnih in domačih galerij. 

Morda je s svojo močjo želel spremeniti in po svoje popraviti svet okoli sebe? Enako, kot je neštetokrat dopolnjeval in z vnosom vedno novih likovnih elementov, ob novih spoznanjih, ki so se mu kopičila, korigiral že odtisnjene grafične plošče! Večno raziskovanje in poglabljanje v samega sebe, kot tudi v bližnjo in daljno okolico, ga uvrščajo v neizprosnega umetnika intelektualca, misleca ki je vedno želel kultivirati civilizacijske dosežke in vnesti red v vsesplošno zmedo in kaos okoli nas.

Z Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov si je v drugi polovici svojega življenja delil hišo, ki nam jo je vsem zapustil veliki mecen Fran Vesel, ker je imel tukaj svoj ljubljanski atelje. Nikoli ga ne bomo pozabili in vsem, ki so ga imeli radi, izrekamo iskreno sožalje.

Olga Butinar Čeh, prof. umetnostne zgodovine

 

Razstava Roberta Primiga in Franza Bergerja

06. 7. 2016

Vljudno vabljeni na odprtje razstave Roberta Primiga in Franza Bergerja v petek, 8. julija 2016 ob 19. uri, v Galerijo ZDSLU na Komenskega 8. Na odprtju razstave bo s svojo avtorsko glasbo in multivizijo nastopil umetnik Lado Jakša. Pri skladbah se bo opiral na razstavljene umetnine, ki mu služijo kot vsebinska osnova za kompozicije.

 

Avstrijska umetnika in prijatelja Robert Primig in Franz Berger sta bila zadnjih 25 let močno povezan s slovenskimi likovniki. Žal je lansko leto Robert Primig preminul, vendar sodelovanje z Bergerjem in našimi likovnimi umetniki je še vedno intenzivno, saj so se med umetniki dveh dežel spletle, poleg strokovnih, tudi prijateljske vezi in povezave. Franz Berger že dolga leta organizira priljubljene likovne kolonije v Beljaku, na katere radi redno zahajalo slovenski slikarji in kiparji. Oba avtorja sta slikarja, ki se posvečata večnemu iskanju na tem področju.

Slikar Robert Primig se je rodil leta 1951 v Radentheinu na avstrijskem Koroškem. Na dunajski univerzi je študiral zgodovino. Vrsto let je bil kulturni kritik pri časopisu “Karntner Tageszeitung« in je uspešen organizator vrste likovnih srečanj in delavnic. Vse od leta 1985 je sodeloval na številnih skupinskih razstavah, udeležil se je vrste likovnih ex-temporov, likovnih delavnic in kolonij ter pripravil več samostojnih razstav. Za svoje delo je prejel mnoge nagrade in priznanja. Živi in dela v Beljaku (Villach).

Slikar Franz Berger se je rodil 17. septembra 1943 v avstrijskem Kitzbuehlu. Študiral je na Pedagoški akademiji v Gradcu, kjer je po končanem študiju tudi predaval. Kot dober organizator je vodil in organiziral vrsto mednarodnih slikarskih simpozijev in je eden najpomembnejših pobudnikov vrste povezovalnih akcij med slovenskimi in avstrijskimi umetniki. Od leta 1985 je pripravil vrsto samostojnih razstav v Avstriji in v tujini, sodeloval pa je na celi vrsti skupinskih razstav in na številnih likovnih kolonijah in delavnicah po Evropi. Veliko je razstavljal tudi v ZDA. Za svoje delo je prejel devet mednarodnih nagrad in priznanj. Živi in dela v Beljaku (Villach) v Avstriji.

 

Ob slovesu Vladimirja Makuca

28. 6. 2016

 

V 92. Letu nas je zapustil Vladimir Makuc. Od nas je tiho odšel akademski slikar, grafik in kipar, starosta kraških umetnikov, plemenit in prijazen mož, aktivni član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Celo svoje bogato in plodno življenje je posvetil likovni umetnosti. Njegova dela so nas vedno navdajala s tako neizmerno prefinjeno lepoto, z mirom in filigranskim perfekcionizmom, da ga je bilo včasih kar težko umestiti na naša tla.

Makuc je bil skoraj prav do konca svojega dolgega  ustvarjalnega življenja izjemno aktiven kot umetnik in tudi kot človek. Ne  bomo pozabili, ko je dve leti nazaj kar prikolesaril v Galerijo ZDSLU in nam prinesel dve sliki, ki ju je namenil za Majski salon 2014. 

Pa tudi lani, še niti leto ni preteklo od takrat, ko se je ponosno predstavil s številnimi deli, ki so bila prvič postavljena pred obiskovalce, ob svoji zadnji razstavi “Keramika in porcelan” v Galeriji ZDSLU. Čeprav je bil že nekoliko opešan, česar pri njem poprej nismo bili vajeni, je bil še vedno poln moči in se je skupaj z nami veselil ob izrednem odmevu in številnih obiskovalcih, ki so prišli občudovat njegove mojstrovine.

Tako nas je, kljub temu da je štel že veliko let, neizmerno pretresla izguba, ki je z njegovim odhodom prizadela nas vse, njegove stanovske kolege in prijatelje. Za njegovim delom ostaja neizbrisna sled in radi se ga bomo spominjali, saj je bil en tistih ljudi, ki jih človek mora imeti rad.

Olga Butinar Čeh, prof. umetnostne zgodovine

 
1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 | 44 | 45

Ostale novice


Ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar se je srečala s predstavniki ZDSLU

Več>>


Povabilo na razstavljanje umetniških del v WTC-ju Ljubljana

Več>>


Vabljeni na 4. dogodek v okviru projekta Umetnost v javnem prostoru: Genski oltar

Več>>