Povabilo na razstavljanje umetniških del v WTC-ju Ljubljana

19. 4. 2016

Častni konzulat Republike Finske vabi slikarje, risarje, grafike in ilustratorje, da izrazijo svoj interes po razstavljanju svojih umetniških del v prostorih World Trade Centra v Ljubljana (WTC, Ljubljana). Pisarna konzultata dnevno gosti obiskovalce z mednarodnega gospodarskega, športnega, kulturnega in diplomatskega področja, katerih obisk želijo z vašo pomočjo obogatiti s posebno umetniško izkušnjo, po drugi strani pa nas seveda vodi želja po spodbujanju umetnosti in dvigu prepoznavnosti ustvarjalcev v državah, ki jih povezujejo.

Za vsa potrebna pojasnila so vam na voljo na telefonski številki: 01 564 74 38 oziroma po elektronski pošti na naslovu: finnish. consulate@ebsgroup.si.

 

SPOROČILO ZA MEDIJE O PODELITVI NAGRADE IN PRIZNANJ RIHARDA JAKOPIČA 2016

11. 4. 2016

Ljubljana, 9. aprila 2016: V Moderni Galeriji v Ljubljani, Cankarjeva 15, bodo 12. aprila 2016 ob 20. uri slovesno podelili največje nagrade za likovno in vizualno umetnost,   nagrado in priznanji Riharda Jakopiča 2016. Letošnja dobitnica nagrade je akademska slikarka in grafičarka, pedagoginja in publicistka Tinca Stegovec, ki je večino svojega opusa posvetila ustvarjanju v grafiki. Priznanji Riharda Jakopiča pa bodo četrtič podelili mlajšima umetnikoma za prav posebne projekte ter dosežke na področju likovne umetnosti. Dobita jih akademska slikarja, magistra umetnosti Mito Gegič in  Sanela Jahić. Slavnostni gost na podelitvi bo akademik dr. Boštjan Žekš, ki bo nagrade tudi podelil. Ustanovitelji nagrade (1969) so Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, ki je bila pobudnik nagrade, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana, Moderna galerija; kasneje se jim je pridružilo tudi Slovensko društvo likovnih kritikov.

Odbor so letos sestavljali likovni kritik dr.dr. Damir Globočnik, kot predstavnik Slovenskega društva likovnih kritikov,  akademski slikar magister Bojan Bensa, kot predstavnik  Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, kustosinja mag. Adela Železnik, ki je bila predstavnica Moderne galerije in prof. Bojan Gorenec, kot predstavnik Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, ki je bil tudi  letošnji predsednik Odbora.

Organizator vsakoletne slovesne podelitve nagrade in priznanj Riharda Jakopiča je Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov v sodelovanju z Moderno galerijo. Nagrado bodo letos podelili akademik dr. Boštjan Žekš, akademski slikar Aleš Sedmak, predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in predsednik Odbora za podelitev nagrade Riharda Jakopiča akademski slikar magister umetnosti prof. Bojan Gorenec.

Dobitniki letošnjih nagrad:

TINCA STEGOVEC, nagrada Riharda Jakopiča – za življenjski opus     

Tinca Stegovec, akademska slikarka, grafičarka pedagoginja in publicistka, se je rodila 8.4.1927 na Planini pri Črnomlju. V Ljubljani je obiskovala klasično gimnazijo in nato Akademijo za upodabljajočo umetnost, ki jo je obiskovala med leti 1946 – 1950, ko je študij slikarstva zaključila. Študij je nadaljevala na specialki za grafiko pri prof. Božidarju Jakcu. Kot štipendistka francoske vlade se je med leti 1963 – 1964 izpopolnjevala v grafiki v Parizu, kjer se je odločila za študij globokega tiska v svetovno znanem »Ateljeju 17« pri Stanley Williamu Haytru, ki je bil najpomembnejši grafik v 20. stoletju in je bil navdušen ter je pohvalil predvsem njeno izbiro barv. Med svetovno priznanimi umetniki, ki so pogosto obiskovali njegov atelje so bili tudi  Pablo Picasso, Alberto Giacometti, Joan Miró, Alexander Calder, Marc Chagall, Jackson Pollock, Mark Rothko, Mauricio Lasansky, in mnogi drugi. Leta 1971 pa se je kot štipendistka Prešernovega sklada v grafiki izpopolnjevala še v Italiji. Študijsko se je izobraževala in prepotovala velik del sveta, saj jo je pot tako nosila v Italijo, Francijo, Avstrijo, Grčijo, Nemčijo, Švico, Anglijo, Nizozemsko, Tunizijo, ZDA, Jordanijo, Izrael, Egipt, Portugalsko, Španijo in na Češko. Od leta 1952 je poučevala a raznih šolah in v Pionirskem domu v Ljubljani, med leti 1970 – 1978 je poučevala na Šoli za oblikovanje v Ljubljani, pa tudi na gimnaziji v Stični. Ukvarjala se je s pedagoškim delom, likovno publicistiko in likovnim mentorstvom. Leta 1968 nje postala članica angleškega društva Hampstead Artists' Council. Sodelovala je na umetniških kolonijah doma in v tujini. Ukvarjala se je tudi s publicistiko in je objavila več kot 120 člankov s področja kulture, ilustrirala 11 knjig. Ukvarjala se je z grafiko (jedkanica in akvatinta), ilustracijo, portreti in figuraliko.

vir: http://www.delo.si/kultura/razstave/retrospektiva-tince-stegovec-ne-sprejemam-relativizma-vrednot.html

MITO GEGIČ, priznanje Riharda Jakopiča 2016

Mito Gegič je slovenski vizualni umetnik, ki razvija svojo likovno govorico v sozvočju s sodobnimi vizualnimi praksami, a pri tem ne prekinja s tradicionalnimi mediji. Originalnost atraktivne izraznosti, presegajoče togost akademskih okvirov in obrazcev, prepoznavamo v oblikovne razgibanih – navidezno migetajočih podobah, vzbujajočih reminiscence na slikarstvo 18. In 19. Stoletja. Pri publiki Gegič svoje ekspresivne in provokativne učinke povzroča tako z izborom šokantnih prizorov kot z njihovo realizacijo v slikarskem mediju. Umetniški proces se odvija na relaciji med digitalnimi predlogami (bodisi fotografijami ali reprodukcijami tabelnega slikarstva), snetimi svetovnega spleta, ter njihovo umetniško obdelavo, pri kateri sta uporabljeni tehniki – slikarstvo in esemblaž (lepljenke na papir ali platno), povsem enakovredni. Gegičevo slikarstvo izhaja iz interpretacije digitalne podobe, presajene v slikarsko polje. Končni posnetek ali avtorjeva interpretacija digitalnega zapisa je dokončna predstava vidnega, od česar pa se ustvarjalec načeloma čustveno povsem distancira. Sveža ponazoritev, po navadi pretresljivega žanrskega prizora, je psevdo-računalniška slika, dinamično skonstruirana iz trakov selotejpa in vmesnih prostorov, ki učinkuje kot migotajoča ekranska projekcija. S svojo posebno tehniko avtor širi in preoblikuje slikarsko površino ter ji daje nov pomen in nov učinek.

Mito Gegič je bil 1982 rojen v Ljubljani, 2002 pa je zaključil splošno maturo na Gimnaziji Ptuj. Istega leta se je vpisal na ALUO, smer slikarstvo, njegov mentor je postal prof. Emerik Bernard. 2008 je preko programa za izmenjave CEEPUS obiskoval Akademijo likovnih umetnosti v Zagrebu, oddelek za nove medije. 2008 je diplomiral pri prof. Hermanu Gvardjančiču, trenutno pa se izpopolnjuje na slikarski specialki ALUO pod mentorstvom prof. Zmaga Lenardiča. Od 2005 predstavlja svoja dela na samostojnih in skupinskih razstavah doma in po svetu.

vir: http://www.mladina.si/167670/mito-gegic-slikar/

SANELA JAHIĆ, Priznanje Riharda Jakopiča 2016

Sanela Jahić je mlada intermedijska umetnica, ki gradi vizualno in tehnološko podprte kinetične objekte in naprave. S tehnološkimi orodji problematizira družbo in posameznike v njej. V svoji novejši produkciji postavlja raziskovanje kompleksnih odnosov med tehnologijo in družbo ter posamezniki in njihovo identiteto neposredno v kontekst kritike kapitalističnih produkcijskih odnosov. Njena umetniška praksa pogosto vključuje sodelovanje s strokovnjaki za strojništvo, avtomatizacijo, programsko opremo in elektroniko.

Sanela Jahić se je rodila leta 1980 v Kranju. Študirala je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2008 diplomirala na oddelku za slikarstvo z delom »Družbeni subjekt v kinetičnem objektu«. Urška Jerman je v 83 in 84 št. (2008) Revije Likovne besede opazila avtoričino specifiko in je med drugim zapisala: »Vprašanja, ki si jih je začela zastavljati ob koncu študija na ALUO in s katerimi je postavljala pod vprašaj svojo akademsko popotnico – kako s sliko naprej, kako subvertirati klasično pojmmovanje in format slike, ali lahko slika funkcionira v temi, kako vpeljati v sliko gibanje, kakšen je status slike v sodobnem, tehnološko podprtem svetu…, vsa ta razmišljanja, vprašanja in dileme so jo pripeljale do tehnologizirane gibljive slike.«  Slikarka je skozi svojo umetnostno prakso vseskozi  želela preseči dvodimenzionalnost slike. Družbo in posameznika v njej problematizira skozi tehnološka orodja in je v mednarodnem in lokalnem okolju uveljavljena kot avtorica kinetičnih intermedijskih instalacij. Njeno delo zaznamuje perfekcionistični vizualni jezik. Izhaja iz mehanskih sistemov, ki jih obravnava z vidika antropologijških študij. Njena dela so med drugim komentar na zgodovino znanosti in motenj v časovnih zaporedjih, ki razkrivajo protislovna družbena in socialna razmerja. S svojimi deli se je predstavila na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini.

vir: http://www.primorske.si/Kultura/Cloveski--faktor-moti.aspx

Olga Butinar Čeh

Celotno sporočilo za javnost >>

 

Skupinska razstava Likovnega društvo Kranj: Iluzija in 3D prostor

01. 4. 2016

Vabljeni na odprtje skupinske razstave Likovnega društva Kranj z naslovom "Iluzija in 3D prostor" 7. aprila 2016 ob 19. uri v Galerijo ZDSLU na Komenskega 8 v Ljubljani.

 

 

Tokratna razstava izbranih članov Likovnega društva Kranj se posveča tematiki, ki je očarala že od nekdaj, saj v sebi zaobjame širok pogled na prostor in hkrati nudi kar nekaj možnosti reinterpretacije le-tega. Prostor dojamemo s pomočjo čutil in razuma, hkrati pa nanj vplivajo tudi čustva. Pri umetniku je organizacija vseh teh produkt, ki ga zaznamuje likovni prostor. Tako imamo različne primere podajanja prostora, ki nastaja na dvodimenzionalni ploskvi in s pomočjo prostorskih ključev. Le-ti s posebnim načinom uporabljanja in organiziranja oblik, ustvarijo iluzijo tretje dimenzije oziroma globine prostora in telesnosti. Iluzija je tako lahko vtis ali pa popačena zaznava resničnosti. Igra se z našim razumom, ki poskuša razumeti zapleteni svet okrog nas. Prevara čutil pa je bila v umetnosti prisotna skozi vsa obdobja. Na drugi strani pa imamo prostor teh razsežnosti, ki ga predstavljajo tridimenzionalni objekti. Ti so lahko prostostoječi ali le izstopajoči in posegajo v človeško okolje, ter imajo pomembno lastnost, ki jih loči od iluzije. Ta lastnost je. da vsebujejo volumen in s tem dobimo pozitivni in negativni prostor - teles in prostora v katerem se nahajajo (Melita Ažman, kustus razstave)

SODELUJOČI UMETNIKI

ILUZIJA: France Vozelj, Kaja Urh, Iztok Šmajs Muni, Maruša Štibelj, Klementina Golija, Boni Čeh in Cveto Zlate

3D PROSTOR: Peter Marolt, Zoran Srdić Janežič, Andreja Eržen, Marko Tušek, Klavdij Tutta in Karol Kuhar.

Več v spletnem katalogu>>

 
1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42

Ostale novice


Odprtje osrednje razstave slovenske ilustracije ... 12. SLOVENSKI BIENALE ILUSTRACIJE

Več>>


Vabimo vas na odprtje razstave dobitnikov priznanj Riharda Jakopiča: Sanela Jahić in Mito Gegič

Več>>


Podiranje razstave Majski salon 2014, Voda

Več>>